Zgodba preživelega potnika po grozoviti letalski tragediji: "Šok je bil tako velik, da prve dni nismo mogli ..."

Po premieri filma La sociedad de la nieve (Snežena družba) na Netflixu in podoživljanju tragedije v Andih leta 1972 je pred kamero stopil Nando Parrado, ki je spregovoril o težkih trenutkih tesnobe, ki jih je doživel s svojimi soigralci iz urugvajske ragbi ekipe.

V pogovoru z igralcem Agustínom Pardello, ki ga igra v omenjenem filmu režiserja J.A. Bayona, zagotavlja, da bi se spet usedel na tisto letalo.

"Velikokrat se ljudje ne zavedajo, kako težka je bila situacija, to ni pustolovščina. Ko se soočiš s smrtjo, ji pljuneš v obraz in pobegneš od tam, to ni pustolovščina. Čutili smo strah. Ljudje so govorili: 'Kako ste bili pogumni.' Strah te reši, panika pa ubije," je komentiral.

Nando Parrado je skupaj z Robertom Canesso 10 dni hodil po snegu, da bi našel pomoč, dokler nista našla čilskega goniča mul, ki je bil v stiku z brigadami, ki so pozneje izvedle operacijo za reševanje preostalih. O trenutkih negotovosti, ki so jih doživeli v 72 dneh, ko so bili izgubljeni, pa je dejal, da je "bruhal od strahu".

"72 dni sem se počutil, kot da stojim pred strelsko četo. Želel sem bruhati od strahu ... Ko greš mimo nevidnih vrat smrti, nič več ni pomembno. Obstajajo ljudje, ki me vprašajo: 'Ali bi se spet usedel na to letalo?' in jim odgovorim z 'da'. Veliko sem izgubil, utrpel sem izgube, vendar sem bil v življenju tudi blagoslovljen z mnogimi utehami. Ne bi imel družine, kot jo imam danes, če se to ne bi zgodilo. Katera družina je boljša, tista, ki si jo imel prej, ali ta, ki jo imaš zdaj. Nisem hotel uničiti drugega dela svojega edinega življenja," je dejal.

V nesreči izgubil mamo in sestro

Nando je med tragedijo v Andih dopolnil 23 let. Na poti se mu niso pridružili le njegovi soigralci iz ekipe, ampak tudi mama Eugenia Dolgay in sestra Susanna Parrado, ki jima je bilo takrat dovoljeno, da sta lahko potovali z njim. A zanju je bila nesreča žal usodna.

Po silovitem trčenju v sneg je njegova mama umrla v trenutku, sestra pa je bila hudo poškodovana. Parrado tega takrat še ni vedel, saj je bil zaradi hudega pretresa možganov štiri dni v komi. Čeprav so soigralci mislili, da se ne bo rešil, so skrbeli zanj in mu na glavo dajali led, da bi videli, ali obstaja možnost, da se odzove.

Na srečo se mu je uspelo prebuditi. Ni izvedel samo za smrt svoje matere, ampak tudi za svoja soigralca 'Pancha' Abala in Guida Magrija. Susana je bila še živa, vendar je težko dihala, dokler ni umrla v Nandovih rokah. Z mislijo na očeta je z Robertom Canesso hodil, dokler ni našel pomoči.

"Šok je bil tako velik, da prve dni nismo mogli razmišljati o ničemer, niti o hrani. Potrebovali smo nekaj dni, da smo se prilagodili tistim razmeram, bili smo tako rekoč otroci in zelo težko smo razumeli, kje smo in kaj se je zgodilo, pa tudi sprejeti dejstvo, da bomo umrli," opiše takratno situacijo.

Parrado je bil prva oseba (skupaj z Robertom Canesso), ki je splezal, in to, kar je danes znano kot gora Mount Seler, poimenoval v spomin na njegovega očeta. Bil je tudi prvi preživeli, ki je prišel v stik s prvo osebo, ki jo je videl po nesreči.

Kdo so preživeli?

1. José Pedro Jacinto María Algorta Durán, 21 let
2. Roberto Jorge Canessa Urta, 19 let
3. Alfredo Daniel "Pancho" Delgado Salaberri, 25 let
4. Daniel Fernández Strauch, 26 let
5. Roberto Fernando Jorge "Bobby" François Álvarez, 21 let
6. Roy Álex Harley Sánchez, 20 let
7. Álvaro Mangino Schmid, 19 let
8. Carlos Miguel "Carlitos" Páez Rodríguez, 19 let
9. Fernando Seler "Nando" Parrado Dolgay, 23 let
10. Ramón Mario "Moncho" Sabella Barreiro, 21 let
11. Adolfo Luis "Fito" Strauch Urioste, 24 let
12. Eduardo José Strauch Urioste, 25 let
13. Antonio José "Tintín" Vizintín Brandi, 19 let
14. Gustavo Zerbino Stajano, 19 let

Potem ko je letalo Fairchild FH-227D, namenjeno iz Urugvaja v Čile, 13. oktobra 1972 strmoglavilo strmoglavilo v goro v gorovju Andi v Mendozi v Argentini, je preživelo 16 ljudi. Kljub intenzivnemu iskanju so jih uspeli najti šele 72 dni po nesreči.

V tem času so prestali vse in trpeli žejo, lakoto, ozebline in se morali celo zateči k antropofagiji (uživanju človeškega mesa). Le dva od 16 preživelih nista več živa. To sta Javier Methol in José Luis Nicolás Inciarte.

O čem govori film La sociedad de la nieve?

V svojem najnovejšem filmu Bayona ne le podoživlja zloglasno letalsko tragedijo ragbi ekipe iz leta 1972, ampak tudi raziskuje motivacijo 16 preživelih od skupaj 45 potnikov, ki so se 72 dni borili v enem najnevarnejših območij tistega dela sveta. 

Film, ki ga je produciral Netflix in v katerem igrajo Enzo Vogrincic, Simón Hempe in Matías Recalt, pripoveduje o globokih težavah in dilemah, s katerimi so se soočali mladi Urugvajci, da bi preživeli, vključno s srh parajočo resničnostjo antropofagije. Film pa odlikuje sodelovanje preživelih udeležencev nesreče pri projektu.

Največ nominacij za prestižno filmsko nagrado goya

Film La sociedad de la nieve (snežena družba) je prejel 13 nominacij za prestižno nagrado goya, ki velja za španskega oskarja. Največ nominacij, kar 15, pa je prejel film 20.000 especies de abejas (20.000 vrst čebel). Zgodba o stiski družine, ki se mora soočiti s transspolnostjo osemletnega sina, je študija medčloveških odnosov, ki iz osebne perspektive in v prispodobah iz narave osvetljuje vedno bolj aktualno družbeno problematiko. 

Nagrada goya je najpomembnejša španska nacionalna filmska nagrada, ki velja za španskega oskarja. Podeljujejo jo od leta 1987, od leta 1992 pa so uvedli tudi kategorijo za najboljši evropski film. Slovesnost ob razglasitvi zmagovalca 38. nagrade goya bo v Valladolidu 10. februarja 2024, voditelji večera pa bodo Ana Belén, Javier Ambrossi in Javier Calvo.

Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del