Legendarni član skupine Faraoni o glasbenem kolegu Enzu Hrovatinu, ki je izgubil bitko z boleznijo: "Delal je, kot da bo živel večno ..."

Legendarni Faraoni, ki štejejo več kot 55 let, se na veliki oder Avditorija Portorož vračajo v velikem slogu, in sicer s koncertom in številnimi glasbenimi gosti ter prijatelji.

"Želim si, da se ljudje vrnejo k nam. Ni pomembno, koliko jih bo na koncertu, to ni pomembno, ampak bodite z nami, s Faraoni. To je zgodovina. Treba je poudariti, da so v to zgodbo Faraonov vpleteni številni, ki so fantastično delali. Žal nekaterih ni več med nami, Ferda in Enza. To boli, težko je ..." je o prihajajočem koncertu dejal Slavko Ivančič.

Jedro Faraonov so od nekdaj bili Piero Pocecco, Nelfi Depangher in žal že pokojna Enzo Hrovatin in Ferdo Maraž. Pocecco nam je povedal, da čeprav so nekateri člani odhajali in drugi prihajali, kot na primer Slavko Ivančič, so bili odnosi v skupini vedno pozitivni. Skupina se je morala v vseh teh letih posloviti od nekaterih članov, nazadnje od Enza Hrovatina, pevca, kitarista ter avtorja številnih uspešnic legendarne skupine Faraoni, ki je lani decembra izgubil bitko po dolgi bolezni.

"Z Enzom sva bila močno povezana. Najini mami sta Italijanki, imela sva podobno vzgojo, veliko sva poslušala italijansko glasbo, pogovarjala sva se o filozofiji, smislu življenja ..." je za Metropolitan.si povedal Piero, ki se je z njim veliko družil tudi v prostem času, po njegovih besedah pa sta si bila blizu kot brata:

"Zadnja tri leta je bil zelo bolan, veliko sva se pogovarjala o življenju, ne toliko o glasbi, veliko je tudi delal, ustvarjal. V zadnjem obdobju življenja pa je veliko in čudovito risal. Čeprav so mu zdravniki napovedali, da se mu življenje izteka, je delal, kot da bo živel večno. Ni se bal in je bil do konca nasmejan."

Ob tem doda, da se bodo pokojnih glasbenih kolegov spomnili tudi na prihajajočem koncertu: "Ostala sva jaz in Nelfi, to je bas in boben. Manjka pa harmonija - orgle in kitara, to je pomembna stvar. Z našimi prijatelji bomo poskušali znova ustvariti to, svoje pa bo dodal odličen vokal Slavka (Ivančiča, op. a.). Na koncertu se bomo spomnili tudi naših pokojnih glasbenih kolegov, ki so vedno z nami na odru."

Glede na to, da je bila skupina Faraoni ob svojem samostojnem delovanju vrsto let tudi spremljevalna skupina Oliverja Dragojevića in Tereze Kesovija, se bodo na koncertu na zadnjo junijsko soboto poklonili tudi Oliverju ter preminulim Faraonom – Enzu Hrovatinu, Ferdu Maražu in Črtu Janowskemu.

Faraoni so bili priljubljeni že v času Jugoslavije, veliko pozornosti pa je pritegnila njihova skladba E tristemente, ki je bila prva v italijanščini, ki je zmagala na Melodijah morja in sonca leta 1992.

"To je bilo ravno leto po osamosvojitvi Slovenije. To je bilo malo čudno za tiste čase, ampak s tem uspehom smo dokazali, da naše občinstvo ne da veliko na politiko, ampak na glasbo in čustva. Glasba je bila pomembna. Nikoli ne veš, kako bodo ljudje sprejeli novo pesem. Mi, ki živimo na Obali, ne moremo pisati slabe glasbe," (nasmeh, op. a.) pove stari glasbeni maček Piero.

"Danes ljudje ustvarjajo glasbo s tehniko, računalniki ter pozabijo na čustva. Tudi pesem Solinar, ki jo je ustvaril Enzo Hrovatin ... Če si danes zapojete refren te pesmi 'Le soline so ostale v soju julijskih noči, tebe pa, solinar stari, dolgo dolgo tam več ni ...' gre za zelo religiozno pesem, dotakne se duše, je zelo čustvena in zaradi tega se je dotaknila toliko ljudi."

Na odru se bodo Faraonom, Nelfiju Depangherju, Slavku Ivančiču, Pieru Poccecu, pridružili tudi številni gostje, kot so Mef in NOB,  Tulio Furlanič, Marjan Malikovič, vokalna skupina Karina, Stevo Vujič, člani skupine Gedore - Jan Baruca, Marko Hrvatin, Mitja Bobič in mnogi drugi, ki bodo tako pričarali nostalgičen večer.

V čudovitem poletnem ambientu bodo odmevale njihove največje uspešnice Ne bom pozabil na stare čase, Solinar, Sem takšen, ker sem živ, Kar je res, je res, Ti znaš, Jaz te nimam rad, Stari Peškador, Tu je moj dom, Mi ljudje smo kot morje, V San Simonu in številne druge.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol