Marijana Podhraški | 10. 2. 2024, 19:00

V Ljubljano prihaja Lidia Rodríguez González: "Ne bi se strinjala, da je flamenko že izgubljen"

Paco Sanchez

V sredo, 21. februarja, bo Slovensko filharmonijo prevzel duh flamenka, s katerim bo ljubljanskemu občinstvu na zimski večer dušo in srca pogrela andaluzijska pevka flamenka mlajše generacije Lidia Rodríguez González. 

Na koncertu 7. Zimskega festivala bodo na isti večer nastopili tudi trobentač Vicente Campos in slovenska zasedba Ensemble Dissonance, ki letos praznuje deset let delovanja. Lidia Rodríguez González bo v slovenski prestolnici gostovala prvič, večer pa bo začarala v pevski vlogi andaluzijske Ciganke po imenu Candela iz slavnega Ljubezenskega uroka (El Amor Brujo), ki ga je napisal eden največjih španskih skladateljev 20. stoletja Manuel de Falla.

Pred njenim prihodom smo z njo spregovorili tako o njenih glasbenih začetkih, navdihih in sanjah, kot tudi o tem, zakaj se je pred leti odločila nastopiti na andaluzijskih "talentih" (špansko Tierra de Talento, op. a.).

Kako ste začeli peti flamenko, ste imeli kakšne zgodnje učitelje, navdihe? Kaj je za vas flamenko?

Flamenko je glasbena zvrst, ki ni preveč komercialna, čeprav je, ker prihaja iz Andaluzije, nekako vedno prisoten v naših življenjih. V moji družini ga ni nihče poslušal ali pa se na kakršen koli način ukvarjal z njim. Sama sem se v mlajših letih naučila nekaj flamenko tangov in ga začela študirati, a bolj kot hobi. Učila sem se ga tudi med šolanjem, dokler me pri 18 letih ni začel bolj zanimati. Danes je flamenko moj osnovni interes, moja strast in tudi moja služba.

Oseba, ki me je zelo navdihnila in mi pokazala ljubezen, ki jo čutim do flamenka, je bil Manuel Vera "el Quincalla", moj glasbeni učitelj, ki sem ga imela pri 18 letih. Svojo strast do tega žanra, njegove coplase (kitične oblike flamenka, op. a.) in načine njihovega izražanja je prenesel tudi name. Tečaji pri njem so mi spremenili življenje in takrat sem se odločila, da bom pevka flamenka.

Ko ste na odru, morate istočasno početi toliko stvari: peti, se povezati s svojim pretokom energije in drugimi glasbeniki, tu so še kretnje rok, gibanje telesa itd. Verjetno veliko tega pride spontano, pa vendar, kako se pripravite na nastop? 

Res je. Kretnje rok in njihovo gibanje so povezane s petjem oziroma s samim pevskim nastopom. Na kretnje rok vpliva tudi sama vrsta petja, odvisne so od tega, ali gre za veselo, žalostno ali morda šaljivo, zbadljivo petje ipd. Menim, da je kakršno koli usposabljanje, v katerem koli vidiku uprizoritvenih umetnosti, vedno dobro za umetnika. To je razlog, zakaj sem se naučila nekaj vokalnih tehnik, da bi bolje poznala svoje glasovne obsege in da bi lahko dolgo pela, ne da bi poškodovala glas. Tega si pred nastopom vedno ogrejem. Obiskujem tudi tečaje uprizoritvene umetnosti v smislu igralstva, z namenom, da bi čim bolj izkoristila svojo prisotnost in način bivanja na odru.

S katerim stilom flamenka oziroma "palom", kot mu pravite v Španiji, se najbolj poistovetite?

To je zelo težko vprašanje. V flamenku je veliko palov in vsak je poseben in unikaten, z različnimi značilnostmi. Pa vendar, mislim, da bi se lahko bolje identificiral s soleá. Ta palo je nekako osnovno petje v flamenku. Je slovesno petje, a obenem občutljivo; je resno petje, vendar z veliko smešnimi, majhnimi podrobnostmi. Zame je to tudi eno najtežjih petij, ki pa ti omogoča, da uživaš v petju in izraziš veliko občutkov in čustev. Je palo z več variacijami, zato nikoli ni monoton ali dolgočasen in v njegovem repertoarju coplas lahko najdete neskončnost tem, žalostnih ali veselih.

Kaj je bila vaša glavna motivacija za sodelovanje v televizijskem šovu Tierra de Talento? Se vidite kot nekdo, ki utira pot tudi novim generacijam pevk in pevcev flamenka?

Moja motivacija za sodelovanje v šovu talentov je bila poskusiti nekaj drugačnega in poskušati flamenku dati večjo prepoznavnost ter deliti svoje petje z več ljudmi. Počutim se še preveč mlado, da bi menila, da bi lahko moja umetniška pot motivirala sanje mlajših umetnikov. Vendar je misel, da bi se to morda lahko nekega dne zgodilo, spodbudna. Zaenkrat si le prizadevam, da bi flamenko prišel med mlade in jih moitiviral.

Se je vaše življenje kaj spremenilo po tej izkušnji oziroma po tem nastopu? Če da, kako? 

Ne. Tierra de Talento je šov talentov, kjer je zastopanih veliko različnih umetniških področij in glasbenih zvrsti, ne samo za flamenko. Zato ni bil pomemben za mojo umetniško kariero pevke flamenka. Namesto tega mi je sodelovanje na drugih flamenko tekmovanjih odprlo mnoga vrata. Prinesle so mi priložnosti in nagrade, ki so pozitivno vplivale na mojo kariero.

V času, odkar pojete flamenko, ste prejeli veliko nagrad. Kateri pa je najlepši kompliment, ki ste ga dobili od občinstva?

Vse nagrade so vedno dobrodošle. Pomenijo umetniška priznanja kot pevki in izvajalki flamenka. Vseeno pa je zame najboljša nagrada, ko mi po nastopu pristopi nekdo iz občinstva in mi pove, da je bil res ganjen oziroma ganjena ob poslušanju mojega petja. Zame je to res nekaj izjemnega, kajti dotakniti se ljudi, je nekaj, na kar ne moreš vplivati. Je iskren odziv na nekaj, kar ti je bilo zelo všeč in v čemer si užival.

Ste že bili v Ljubljani ali Sloveniji? Kakšna so vaša pričakovanja glede nastopa na Ljubljanskem zimskem festivalu in pred slovenskim občinstvom?

Ne, nikoli nisem imela priložnosti obiskati vaše države. A nekateri moji kolegi, ki so pri vas že bili, so mi rekli, da je Ljubljana čudovito mesto. Zelo se veselim, da jo odkrijem.

Upam, da bo občinstvo skozi moj nastop na Ljubljanskem zimskem festivalu lahko začutilo čustva, ki jih protagonistka Candela doživlja med razvojem skladbe, in da bodo lahko odpotovali v romski kontekst v Andaluziji, ki je tako značilen za Ljubezenski urok. Želim si, da bi del občinstva malce prevzel duh flamenka in v njih prebudil nekaj radovednosti za to zvrst.

Paco Sanchez

Kaj trenutno počnete, kako delovno je letošnje leto za vas?

Leta 2024 končujem magistrski študij flamenka. Imam tudi nekaj recitalov s petjem in kitaro za nekatera flamenko društva, sodelujem pri projektu, kjer združujemo flamenko s priljubljenimi pesmimi s Kanarskih otokov, pišem in pripravljam tudi predstavo o La Niñi de Los Peines, eni najpomembnejših pevk flamenka, kjer združujem petje z uprizoritvijo.

Ob tem z Orquesta Sinfónica Flamenca de España vadimo za prihodnje nastope, z dirigentom Miguelom Ángelom Navarrom, ki bo vodil moj nastop v Sloveniji, pa pripravljava še nekaj izvedb Ljubezenskega uroka in Fallovih Siete canciones populares españolas (7 popularnih španskih pesmi, op.a.).

Kakšna je vaša vizija prihodnosti flamenka z osebnega in širšega vidika? Imate tudi kakšne sanje o njegovi prihodnosti?

V Španiji, še posebej v Andaluziji, vedno obstaja nekakšen "strah", ki so ga ustvarili nekateri ortodoksni flamenkologi, da je flamenko že izgubljen ali da se je oddaljil od svojega izvora. Osebno menim, da se to ne bo zgodilo. Flamenko je prisoten že na glasbenih konservatorijih, večina ljudi, ki so izbrali ta študij, je mladih, ki so ljubitelji flamenka, ki ga spoštujejo in jim je mar zanj.

"Flamenko ima tudi veliko privržencev zunaj Španije, prepričana sem torej, da bo zapuščina flamenka v prihodnosti še živela."

Ene od osebnih sanj, povezanih s flamenkom, so, da bi lahko vse življenje živela od flamenka, ga izvajala in o tem učila prihodnje generacije. Menim, da je privilegij nadaljevati umetniško dediščino svoje države, pa tudi odgovornost in hkrati priložnost, ki jo moram izkoristiti.

Spodaj si lahko ogledate nastop Lidie Rodríguez González na andulazijskem šovu Tierra de Talento.