Patricija Fašalek | 14. 6. 2024, 08:00

Kiki, svež veter kreativnosti in naravnega talenta: "Če želim to početi zares in ne na pol, moram pokazati svoj obraz"

Uroš Novina

Mlada glasbenica Kiki hitro postaja prepoznavna, čeprav so od ideje, da bi se rada ukvarjala z glasbo, minila le štiri leta. Ob kavi sva pod drobnogled vzeli mejnike, ki so bili pomembni pri ustvarjanju njene zgodbe.

Laetitia Rebecca Pohl, znana pod umetniškim vzdevkom Kiki, je mlada slovenska kantavtorica, ki zadnja leta pridno polni glasbene odre ter na alternativno sceno prinaša svež veter kreativnosti in naravnega talenta. Nastopala je že po vsej državi in srca ljubiteljev glasbe osvajala na festivalih, kot so Mesto žensk, Plavajoči grad, Majske igre, KantFest, Kavč festival, Druga godba, mednarodni festival Ment in drugi. Po prvem izdanem albumu KRiKi leta 2023 zdaj snema že drugega.

Kiki na vhodu v kavarno takoj prepoznam, čeprav si je črne lase prebarvala na blond. "Potrebovala sem spremembo. To naredim, kadar moram predelati določene stvari – začnem eksperimentirati z lasmi. Ali se zabrijem, pobarvam …" mi razloži in se sklicuje na stavek, ki se pogosto pojavlja na internetu: "Fuck around, find out". Zanjo nosi dve možni interpretaciji: prva je, da bolj kot stvari preizkušaš, bolj odkrivaš sebe, druga pa pravi, da bolj kot nekaj narediš narobe, bolj se moraš ukvarjati s posledicami svojih dejanj, kar je lahko kreativen proces. 

Kiki s kolegico Nino Slavec.

Kiki s kolegico Nino Slavec.

Maša Pirc

"Predstavljala sem si, kako bi bilo, če bi imela dvojno življenje"

Z ustvarjanjem glasbe je prišla v stik pred štirimi leti, in sicer na dramski gimnaziji, kjer je morala za predmet posneti pesem. S sošolko Nino Smolej sta si zadali, da bosta za končni projekt posneli Kikijino pesem Punčka iz papirja, nato pa so šole zaprli zaradi epidemije. Doma sta še naprej raziskovali glasbene elemente in si pošiljali nove ideje. Prvo verzijo sta objavili na YouTube kanalu leta 2020, od tu pa se je njena glasbena prepoznavnost hitro širila. "Želela sem biti skrivnostna pojava, za katero nihče ne bi vedel, kdo je, kdo se skriva za to Kiki. Objavljati sem želela anonimno. Predstavljala sem si, kako bi bilo, če bi imela dvojno življenje – in za Kiki ljudje v moji okolici ne bi vedeli." V ta namen je ustvarila družbena omrežja, ki so služila kot platforma za deljenje vsebin, kmalu pa si je premislila in odločila, da ob skladbah pokaže tudi svoj obraz.

"V resnici me je samo skrbelo, kaj bodo o mojem ustvarjanju rekli družina in sošolci, bala sem se kritike, zato sem želela biti Kiki, ki je nihče ne pozna. To fazo sem prebolela in se odrekla anonimnosti. Zavedla sem se namreč, da ne bo vsem všeč to, kar počnem." Za odločitev je bilo krivo tudi dejstvo, da je imela med zaprtjem na voljo veliko časa za premislek, in dojela je, da bi se zares rada ukvarjala z glasbo. "Če pa želim to početi zares in ne na pol, moram pokazati svoj obraz, ker nihče ne bo poslušal pesmi, ob kateri je na primer objavljena samo ena fotka ključavnice … Ko gledam nazaj, se mi moje prve objave zdijo naravnost srhljive. Če bi jaz našla neki Instagram in YouTube profil s sliko na steno narisanega smeška, bi si mislila, da gre za serijskega morilca, ki objavlja čudne pesmi."

Maša Pirc

"Nisem vedela, kaj delam"

Družbena omrežja so v njeni dosedanji karieri odigrala ključno vlogo. Prek Instagrama je našla glasbeni natečaj Slovenska nota in se z edinim komadom, ki ga je takrat imela, prijavila na tekmovanje, kjer je zasedla drugo mesto. Video, ki je nastal med takratnim nastopom, je zaokrožil na TikToku in v dveh dneh pridobil 25.000 ogledov. "Ljudje so se v komentarjih prepirali: nekateri so trdili, da je moja glasba res slaba, drugim se je zdela odlična in so jo želeli poslati na Evrovizijo." 

Negativni komentarji je niso prizadeli, bolj bi jo bolelo, če ne bi nihče na njene vsebine reagiral. "Bolj bi me demotiviralo, če posnetka nihče ne bi videl ali če bi jim bilo povsem vseeno. Odziv pa me je potisnil naprej, mi dal zagon za več ustvarjanja. Tudi to, da so imeli nekateri zelo močna mnenja, čeprav negativna, je pomenilo, da sem v ljudeh nekaj sprožila. Pozneje so se negativni komentarji tudi nehali, ker sem že imela vzpostavljeno svojo platformo in ljudje so vedeli, kaj lahko pričakujejo, ko so prišli na moj profil."

S profili se je poigravala, objavljala različne vsebine in preizkušala, kaj deluje in kaj ne, sproti se je učila. "Nisem vedela, kaj delam, promocije po družbenih omrežjih se nisem lotila resno in nisem imela zastavljene kampanje. Objavljala sem smešne meme, vendar mi to ni prineslo zaželenega občinstva. Nato pa se je nekajkrat zgodilo, da sem objavila kakšne slovenske komade v akustični verziji in prejela veliko ogledov, na primer 30 tisoč za posnetek, kjer na kitaro igra Jaka Florjančič, jaz pa pojem. Vem, da veliko govorim o številkah ogledov, kar je lahko malo nezdravo. Ko se začneš resnejše lotevati promocije, se znajdeš pod pritiskom, da morajo tvoje vsebine imeti občinstvo, da jih mora videti dovolj ljudi. Že samo iz socialnega vidika, kako boš preživel kot umetnik?"

"Nisem se ukvarjala s tem, da me gleda vsa Slovenija"

Samopromocija na družbenih omrežjih se je obrestovala, saj jo je nekega dne kontaktiral Nikola Sekulovič, basist slovenske glasbene skupine Dan D, in jo povabil, da nastopi na državni proslavi ob dnevu državnosti 25. junija 2022, ki se je predvajala na nacionalni televiziji. "To me je šokiralo. Na prvi proslavi, ki je bila na Kongresnem trgu, sem zapela dva komada od Dan D: Čas je in Zrelo je žito. Bilo je noro. Potem sem nastopila še na proslavi ob dnevu reformacije 28. oktobra 2022."

Toda ni šlo vse tako gladko. Teden dni pred prvim nastopom je bila tako pod stresom, da je zbolela. "Prigovarjala sem si, da sem dobila priložnost, kjer moram zasijati – in zbolela sem tako zelo, kot že dolgo časa nisem. Vnelo se mi je grlo, ko bi morala vaditi petje pred nastopom, sem bila brez glasu. Zdravnica mi je rekla, da so se mi po grlu spustili gnojni mehurji, kar je bila verjetno posledica mojega obremenjevanja pred nastopom. Grlo je povsem odpovedalo: nisem mogla jesti, nisem mogla požirati. Bila sem na dnu, in ker sem bila lačna, sem bila zelo živčna in slabe volje. Začela sem grgrati žajbljev čaj, in to je pomagalo, da sem lahko nastopila."

Ko je 25. junija stopila pred občinstvo, je bila tako olajšana, ker je lahko zapela, da se ni ozirala na številno množico: "Nisem se ukvarjala s tem, da me gleda vsa Slovenija. Vedela sem, da je oder ogromen in da nastopam pred veliko ljudmi, vendar sem bila povsem nekje v svoji glavi. Po koncertu sem šla samo spat. Ko sem se naslednji dan zbudila, sem bila zdrava."

Matej Pušni

"Zdaj se v svojem delu ne bojim več izpostavljati sebe"

Besedila, ki sestavljajo njen glasbeni repertoar, je pisala neobremenjeno in brez vizije, da jih bodo slišali drugi ljudje, zato je veliko njenih skladb zelo osebnih. "Zlasti pesem Zaman … ko sem jo prvič v živo odpela, mi je bilo neprijetno. Pri pesmi Punčka iz papirja se lahko skrivam za tem, da pojem z vidika socialne fobije. Zaman pa je osebno izpovedna pesem, kjer sicer ne govorim direktno o svojih težavah, ampak mi je bilo vseeno čudno, ker se mi je zdelo, kot da jokam o osebnih stvareh. Vendar je bil odziv ljudi, ki so se s pesmijo poistovetili, tako močan, da sem razumela, v katero smer želim iti dalje, in se znebila preteklik pomislekov: če opišem nekaj, kar je mene zelo bolelo, se ljudem ne bo zdelo bedno, ne bodo se mi smejali, ampak bodo cenili iskrenost. Zdaj se v svojem delu ne bojim več izpostavljati sebe in svojih občutij.«

Kiki je trenutno absolventka dramaturške smeri na AGRFT-ju, njena glasbena kariera pa lepo napreduje. Ustvarila je bend, ki ga sestavljajo Martin Jocif na bobnih, Matevž Košutnik na klaviaturi, Nejc Butenko Praznik na kitari, Gala Pregel in Nika Trdin na spremljevalnih vokalih.