FOTO: Spoznajte nadobudnega fotografa, zaradi katerega so se slekli številni znani Slovenci

Jernej Jelen ni neznano ime v slovenskem fotografskem prostoru. Že v osnovni šoli je obiskoval fotografski krožek pri učiteljici Danici Gobec, ki je bila tudi njegova razredničarka. V tistem času se je posvečal predvsem fotografiji narave, v srednji šoli pa je iskra za fotografijo samo še bolj tlela. Kasneje se je srečal z modno fotografijo, delal na različnih tednih modih pri nas, leta 2018 pa so se mu odprla vrata v Milano. Prejel je tudi prestižno fotografsko nagrado "what means fashion to you" (kaj ti pomeni moda), ki je bila zanj pomembna potrditev, saj so na začetku vsi dvomili o njem.

Kot velik ljubitelj gledališča je lani imel na Borštnikovem srečanju odprtje fotografske razstave z naslovom Lepota znotraj, s katero je predstavil 50 slovenskih igralk, tokrat pa se je na enega največjih festivalov vrnil z novo razstavo – portreti slovenskih igralcev, ki jo je poimenoval Alfa.

"V svoji fotografski razstavi sem želel prikazati ravno to raznolikost in kompleksnost koncepta alfa moškega v sodobnem svetu. Predstaviti ga kot posameznika, ki izraža svoje talente, sposobnosti in potenciale na svoj način. Sprejemanje raznolikosti in spodbujanje koncepta moškosti, ki je vključujoč, prilagodljiv ter poudarja kakovostne medosebne odnose, sta ključna sporočila moje razstave," je povedal Jelen za Metropolitan.si.

K sodelovanju je tokrat povabil znana igralska imena iz različnih slovenskih gledališč, ki jih je izbiral po treh kriterijih: ali jih je gledal v predstavi ali v filmu/seriji/poslušal v sinhronizirani risanki (je otrok ŽivŽava) in pa po simpatičnosti v smislu vizualnega videza in karizme.

Njegov izbor so tako sklenili Marko Mandić, Matej Puc, Timon Šturbej, Blaž Setnikar, Miha Rodman, Brane Završan, Jernej Gašperin, Nejc Cijan Garlatti, Rok Kunaver, Tadej Pišek, Andrej Murenc, Vito Weis, Jan Bučar, Jure Rajšp, Lovro Zafred, Matic Valič, Nejc Ropret, Tomo Tomšič, Viktor Hrvatin Meglič in Vladimir Vlaškalić. 

Tudi moški so čustveni

Avtor fotografij pravi, da je ideja v njem tlela že v času nastajanja projekta z igralkami. Zdelo se mu je malo diskriminatorno, da bi delal samo z igralkami, igralce pa zapostavil. In če je bila pri igralkah tema, kako biti to, kar si oziroma, da je ženska najlepša takšna, kot je po naravi, je pri igralcih želel nekaj podobnega.

"Zdelo se mi je nujno, da je pri obeh projektih tema, ki bi ji jaz rekel kar tabu tema. Predvsem sem se dotaknil tega projekta, ker sem želel pokazati, da so tudi moški čustveni. Da alfa moški ni več tisto tradicionalno in rigidno prepričanje. Da mora biti aroganten, dominanten, samozavesten, prvi v družbeni hierarhiji, v patriarhatu. Današnji alfa moški je vse prej kot to. Danes si, vsaj zame osebno, alfa moški takrat, ko si to, kar si. Ker s tem pokažeš samozavest in se ne požvižgaš na besede drugih. Živiš svoje življenje, tako kot hočeš. Jaz lahko rečem, hvala vsemu in vsem, ker smo se kot družba začeli upirat. Patriarhatu in starim neumnim stereotipom o tem, kakšen mora biti pravi moški. Bolj imbecilno ne mora biti. In na trenutke mi je žal, ker tudi sam slišim opazko 'ja, kakšen moški pa si'. Prosim? Takšen moški kot želim biti. Če bom čustven, bom. Če bom jezen, bom. Moja stvar. Mnenja drugih ljudi so mi od lanskega leta res postala ena takšna stvar, ki jo poskušam pustiti za sabo," pojasni za Metropolitan.si.

Ob tem poudari, da je zaradi vseh izkušenj, spoznal, da mora poslušati predvsem sebe: "Videl sem, da lahko uspeš v nečem, če si to dovolj močno želiš. Predvsem pa, da ne poslušaš ljudi okoli sebe. Sploh tiste, ki ti govorijo: 'Ne sanjaj, spusti se z neba nazaj na zemljo'. In če bi takrat vzel te besede tako resno, verjetno ne bi bil tu, kjer sem."

Pozirali zgoraj brez

Jelen je igralce pred fotografski objektiv povabil k poziranju zgoraj brez, ker je želel pokazati njihovo ranljivost in osvobojeno naravo. Hkrati pa je želel spodbudi gledalce k razmisleku o teh vidikih človeške izkušnje.

"Odstranitev oblačil na fotografijah igralcev lahko pokaže njihovo ranljivo stran, saj so fizično nepokriti in izpostavljeni. To lahko spodbudi občutek intimnosti, iskrenosti ali celo povezave s človeško ranljivostjo. Poleg tega razgaljeno telo na fotografijah izraža tudi občutek svobode, odprtosti in neobremenjenosti. Brez zadržkov in pregrad, ki jih oblačila lahko predstavljajo, se igralci predstavljajo na bolj iskren način, kar vzpostavlja avtentično povezavo med igralcem in gledalcem razstave. Hkrati pa je pomembno upoštevati, da vsak posameznik drugače dojema moje fotografije. Medtem ko nekateri lahko razumejo sporočilo svobode, ranljivosti in iskrenosti, drugi morda vidijo druge vidike in si interpretirajo drugače."

Črno-bela tehnika, ki deluje bolj sofisticirano

Črno-bela fotografija je edinstvena oblika izražanja, ki ustvarja močne učinke, pravi Jelen. "Kontrast je ključen element v črno-beli fotografiji. Razlika med svetlimi in temnimi toni daje fotografiji globino in vizualno zanimanje. Uporaba različnih tonov sivine – od čistega belega do globoko črnega – lahko prispeva k atmosferi in izražanju sporočila v črno-beli fotografiji. Pri takšni obliki fotografije se tekstura lahko še posebej izrazito izrazi. Izkoristi se svetlobo, da se poudari detajle in teksturo predmetov ali površin, kar daje fotografiji dodatno dimenzijo."

Klasična pravila kompozicije, kot je pravilo tretjin, še vedno veljajo v črno-beli fotografiji, a se jih sam ne drži: "No, jaz pravila tretjin, zlatega reza in ostalih zakonitosti ne uporabljam. Ker verjamem v to, da skozi fotografijo pokažeš svoj slog in s tem tudi vsak lahko vidi in reče: Aha, to so pa fotografije od tega fotografa.''

Črno-bela fotografija je pogosto uporabljena za izražanje globokih čustev, vzdušja ali pa same dramatičnosti, opaža fotograf. "Gre tudi za estetsko spoštovanje, ker ima ta tehnika svoj edinstven čar, ki ga mnogi cenijo zaradi klasičnega videza. Poudarja namreč kontraste, teksture in oblike, saj ni barv, ki bi lahko odvrnile pozornost. Zaradi tega lahko občudujemo umetniško vrednost in mojstrstvo fotografa ter se osredotočimo na bistvo kompozicije. Mnoge črno-bele fotografije so priznane kot umetniška dela in so bile razstavljene v galerijah ter prejemale nagrade. Ko človek zagleda črno-belo fotografijo, lahko v njem vzbudi občutek spoštovanja do fotografske umetnosti in ustvarjalnosti ter ga spodbudi k razmišljanju o tem, kako so bili doseženi določeni učinki ali sporočila."

Kako izbrati tisto pravo?

Posameznega igralca je v povprečju fotografiral pol ure in naredil okoli 120-160 fotografij, pri izbiri 'zmagovalnega' portreta pa je imel proste roke:

"Glede fotografij je tako, da vse ta 'dobre' pošljem igralcem in se potem skupaj odločimo. Moram pa nujno poudariti, da mi je večina igralcev pustila odprte roke pri izbiri fotografij oziroma sem zaupal instinktu. Tako da sem izbral tri, ki so mi všeč, jih spremenil v črno belo in se potem še enkrat odločil po instinktu za tisto res dobro. Ponavadi, ko zagledam pravo fotografijo, rečem 'oh, wow'."

Med samim poziranjem je bil navdušen nad Markom Mandićem, ker ima po njegovih besedah "eno posebno karizmo, energijo in sam pristop". "Neizmerno sem vesel, da se je odzval povabilu, ker mislim, da sva ustvarila fotografijo, ki marsikaj pove," nam zaupa. Presenetil ga je tudi Tadej PIšek. "Če se lahko pohecam, bom rekel, da je Tadej tak medvedek. Na zunaj mogoče deluje grob, ampak ko ga spoznaš, vidiš da je to ena tako nežna duša. In ravno zaradi tega sem vesel, ker je tudi to zame alfa moški - močan oklep in mehko srce." Letos pa ga je na gledaliških deskah prevzel mlad igralec Lovro Zafred, s katerim sta ustvarila fotografijo, ki "odseva moč". Zanimivo je, da sta z Rokom Kunaverjem fotkanje celo ponovila in ugotovila, da je to bila več kot odlična ideja: "Fotografija, ki je nastala, je wow. Kot je rekel Rok: 'Fotka je huda, ful se dogaja na njej.'"

Alfa moški - nekoč in danes

Kakšen je po tvojem mnenju alfa moški? "Koncept alfa moškega je kompleksen in se nanaša na tradicionalno predstavo o moškosti, ki je dolgo časa prevladujoča v družbi, ampak se spreminja. Kar nam postavlja vprašanje, ali je biti alfa moški mit ali resnica? Izraz izvira iz proučevanja vedenja volkov v ujetništvu, kjer so raziskovalci opazili hierarhično strukturo vodilnega volka. Vendar nadaljnje raziskave kažejo, da je družbena struktura volčje črede mnogo bolj kompleksna in dinamična, kar nam jasno pove, da se izraz ne more prenesti na človeško družbo. V preteklosti je alfa moški veljal za dominantnega, samozavestnega, agresivnega in uspešnega v družbeni hierarhiji. Postali smo zavedni, da so takšne značilnosti ne le stereotipne, ampak tudi omejevalne, saj pripomorejo k ustvarjanju toksičnih maskulinih idealov."

V nadaljevanju doda: "Kljub vsemu so te lastnosti zelo subjektivne in odvisne od družbenega konteksta. To, kar se lahko šteje za alfa moškega v družbi, morda ne velja v drugi. Spreminja in prilagaja se, glede na raznolikost posameznikov in njihovih izkušenj. V sodobnem svetu so te lastnosti samo delček širšega spektra možnosti. Stereotip alfa moškega je postal vse bolj problematičen, saj poudarja hierarhijo, nasilje in zatiranje drugih. Vrednotijo se bolj konstruktivne lastnosti, kot so empatija, sočutje, sodelovanje, odprtost za različne ideje, sposobnost komunikacije in spoštovanje drugih. Biti alfa moški danes pomeni biti resnično to, kar si, brez da bi se omejeval na rigidne predstave o moškosti. Premikamo se od tradicionalnih predstav o moškosti in spodbuja raznolikost identitet. Čustvena inteligentnost pa pomembna lastnost pri gradnji odnosov. Ni enotne in univerzalne definicije. Ključno je, da priznamo in spoštujemo individualno izražanje moškosti ter se odmaknemo od omejujočih stereotipov, ki bi nas omejevali v razvoju in izražanju našega polnega potenciala."

 

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord