5. 11. 2021, 10:52

Jubilejna razstava preplet Sozvočij (ob obletnici prenove SNG Opere in baleta)

Marijanka Sešek
Marijanka Sešek
Vida Markelj
Vida Markelj
Nevenka Zajc
Nevenka Zajc

Letos obeležujemo deseto obletnico prenove stavbe SNG Opera in balet Ljubljana. Slovesno odprtje prenovljenega poslopja je bilo 10. decembra 2011 s slavnostnim koncertom Zlitje stoletij.

Jubilejna razstava Preplet sozvočij je pregledna razstava fotografij obnove in obnovljene stavbe SNG Opera in balet Ljubljana. Fotografije prikazujejo operno stavbo pred, med in po obnovi,  primerjavo delovnih prostorov, garderob umetnikov, šiviljskih delavnic, frizerskih prostorov in maskirnice. Razstavljene bodo še fotografije opernih in baletnih premier, saj je namen razstave tudi fotografski presek desetih let delovanja Opere in baleta v prenovljenih in na novo zgrajenih prostorih operne hiše.

Razstava bo odprta od 3. decembra 2021 do 30. junija 2022.

V ozadju, a nespregledane

Ob deseti obletnici prenove operne stavbe predstavljamo tri pomembne sodelavke pri naših produkcijah, katerih delo je na odru zelo opazno, same pa vselej ostajajo v ozadju.

Marijanka Sešek je vodja maskerjev in lasuljarjev za moške, Nevenka Zajc vodja frizerjev in lasuljarjev za ženske, Vida Markelj pa vodja moške garderobe.

Vse tri so nepogrešljive članice gledališča že desetletja, z njim so že od časov, ko so ustvarjali še v stari operni stavbi. Tistih časov se spominjajo z malce nostalgije, pravijo, da je stara opera imela poseben šarm in dušo. Seveda so neizmerno vesele novih prostorov, ki zagotavljajo boljše pogoje dela, obenem pa ugotavljajo, da je tudi v novi hiši že čutiti tisto posebno vzdušje, ki ga pričarajo gledališče in ljudje, ki v njem ustvarjajo.

Marijanka Sešek, vodja maskerjev in lasuljarjev, je v naše gledališče prišla pred okroglimi štiridesetimi leti. To je bila po nekaj mesecih dela v Brivnicah in česalnicah, kjer se je izučila za frizerski poklic, njena prva služba. »Nekega dne sem v časopisu videla oglas, da v operi iščejo frizerja. Bila sem mlada, želela sem poskusiti kaj novega in sem se prijavila. Tu sem začela redno delati leta 1981.« Kot je povedala, mora gledališki lasuljar obvladati vrsto veščin, poleg striženja še lasničarstvo, to je izdelovanje lasulj, brade in brkov ter različnih dodatkov. Seveda so se načini izdelave in tehnologije v nekaj desetletjih zelo spremenili. »Ko sem začela delati tukaj, smo lasulje izdelovali še iz pravih las, ki smo jih preparirali po posebnem postopku s kuhanjem in sušenjem. Pri tem nastane krep, iz katerega se potem izdelajo lasulje, brade ali brki.« Danes tega ni več, saj so lasulje oziroma lasje, iz katerih izdelujejo brke, brade ali dodatke, narejeni iz umetnih materialov. »Današnje sintetične lasulje so videti zelo dobro in so narejene tako, da jih lahko tudi urejamo v želene frizure s kodralniki ali likalniki,« je povedala Marijanka Sešek in dodala, da jih povečini kupujejo, sami pa izdelujejo brke, brade in dodatke, tako da še vedno opravljajo veliko ročnega dela.

Marijanka Sešek opravlja tudi delo maskerke, mojstrica je tudi v ustvarjanju posebnih učinkov, kot so izdelava ran in opeklin. Tudi za to delo so se pripomočki in materiali korenito spremenili. »Ko nastopajoče napudraš s suhim prahom, ga je treba nekaj odstraniti, to naredimo s posebnimi mehkimi čopiči. Včasih, ko čopičev še ni bilo, smo za to uporabljali posušene zajčje tačke,« je ponazorila enega od primerov in dodala, da je delo z gledališčniki, plesalci in pevci, nekaj posebnega. »Ne moreš zapasti v rutino, vsaka predstava prinese kaj novega, vedno se še česa naučiš, vselej delaš z drugimi ustvarjalci, kostumografi. Seveda je tudi naporno, naš delavnik je raztegljiv, od dopoldneva do večernih predstav, na katerih smo zmeraj prisotni. A to vzameš v zakup.« Povedala nam je še, da je velik čar tega poklica ravno v raznolikosti, delu z umetniki in v nenehnem učenju. Tudi sama je postala učiteljica, saj je mentorica svoji naslednici Patriciji Frelih, ki bo prevzela njeno delo, ko se bo sama čez približno leto dni upokojila.

Druga po dolžini staža med sogovornicami je Vida Markelj, vodja moške garderobe, ki se je naši ekipi pridružila pred dvaintridesetimi leti. »Prej sem kot šivilja pet let delala v tovarni Angora, potem pa sem tukaj našla nove izzive.« Vida Markelj s svojo ekipo skrbi, da so oblačila, obutev in dodatki za moški del nastopajočih pred predstavami brezhibno pripravljeni. »Pripravljamo kostume za soliste, zbor in statiste tako za opero kot za balet. Oblačila dobimo iz šiviljskega oziroma krojaškega ateljeja, čevlje iz čevljarskega in poskrbimo, da so pripravljeni za nastopajoče. Pri tem sodelujemo s kostumografom, ki nam predstavi svoja pričakovanja,« je povedala in pojasnila, da imajo pred premiero skupaj z nastopajočimi tri glavne vaje v kostumih, eno s klavirjem, drugo z orkestrom, tretja pa je že generalka. »Prisotni smo na vseh vajah in na vseh predstavah, pred nastopi kostume pripravimo, po koncu predstave jih pospravimo.« Vida Markelj vsaj občasno uporablja tudi svoje šiviljske spretnosti, saj je treba včasih prišiti odparan rob ali oblačilo prilagoditi. Kostumi se namreč uporabljajo tudi več let, nekaj predstav je na sporedu desetletje ali več, in v tem času se kaj uniči, nastopajoči pa se spremenijo, pridobijo ali izgubijo kilograme. Sogovornica nam je še povedala, kako hvaležna je, da je del ekipe v operi, ne le zaradi zanimivega in dinamičnega dela, temveč tudi zato, »ker je z umetniškimi dušami tako fino delati«.

Kot zadnja od naše trojice je konec leta 1997 v opero prišla Nevenka Zajc, vodja frizerjev lasuljarjev za ženske. »Iz frizerskega salona, kjer sem delala prej, sem prišla ravno na glavno vajo Lizistrate,« je povedala v smehu in dodala, da je vselej imela željo delati v gledališču. »Deset let sem delala v salonu, delo s strankami me je veselilo, razmišljala sem tudi, da bi odprla svoj salon. A vleklo me je v gledališče, opero ali balet, saj je tu delo bolj kreativno, delaš s kostumografom, potem pa moraš sam ustvariti različne frizure. To je res lepo in pestro delo, ustvarjaš frizure različnih stilov, iz različnih obdobij. Ko sem šele prišla v opero, se je za predstave uporabljalo veliko lasulj, ki sem jih ustvarjala tudi sama. Danes delamo tudi frizure iz lastnih las, lasulj skorajda ne delamo več, tudi zato, ker ni časa. Večino jih kupimo, po naročilu pri specializiranih mojstrih v Torinu, saj je v Sloveniji težko dobiti lasulje, ki jih lahko poljubno oblikuješ v različne frizure,« je še povedala Nevenka Zajc, ki uživa v vedno novih izzivih in učenju. Hvaležna je za vse, kar sta jo naučili mentorici Tatjana Gradišek in Darinka Letner, svoje znanje pa vseskozi nadgrajuje.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol