Oboževalci so ji jedli z roke, a je živela pod stalnim nadzorom tiranske matere: "Vesela sem, da je umrla!"

"Draga Net, izjemno sem razočarana nad teboj. Včasih si bila moj popolni angelček, zdaj pa nisi drugega kot ena mala KURBICA, VLAČUGA, IZRABLJENA DO KONCA. /.../ Ko pomislim, kako vate vtika tisti svoj onè, mi gre na bruhanje. NA BRUHANJE. Vzgojila sem te veliko bolje od tega, kar si zdaj. Kaj se je zgodilo z mojo malo pridkano deklico?"

To je nekaj vrstic iz e-maila, ki ga je Debra McCurdy nekoč poslala hčerki Jennette McCurdy, mladi ameriški igralki, ki je zaslovela kot najstnica v Nickelodeonovi televizijski seriji iCarly – in to samo zato, ker so po medijih zaokrožile njene (povsem nedolžne) fotografije s počitnic v družbi takratnega fanta.

Sporočilu je sledilo še več agresivnih, napadalnih zapisov; med drugim je hčer obtožila, da se ji je zaradi njene 'neposlušnosti' ponovil rak.

Naključnemu bralcu korespondence bi bilo verjetno hitro jasno, da z Debro McCurdy ni vse v redu, pa tudi, da njen odnos do hčerke ni takšen, kot bi moral biti. Toda Jennette McCurdy je planila v jok. Prepričana je bila, da je res ona kriva za nastalo situacijo. Za njo so bila na tisti točki namreč že dolga leta materine manipulacije in nadzora.

Debra je Jenette naučila 'omejevati' kalorije, da bi večno ohranila drobno otroško postavo, ki naj bi predstavljala prednost pri pridobivanju vlog, zaradi česar je Jenette zapadla v začaran krog anoreksije in bulimije. Čustveno jo je izsiljevala in jo nenehno prosila za denar. Vztrajala, da jo prha, tudi ko je bila že v poznem najstništvu. Se vselila k njej brez njenega privoljenja. Ji preprečevala romantične odnose, saj naj bi slabo vplivali na njeno kariero. Ji lagala o tem, kdo je njen pravi oče. Kompulzivno kopičila stvari. Imela nenadzorovane izpade jeze in obupa. Vse dokler se ji ni leta 2010 ponovil rak na dojki, ki ga je prebolela že leta 1995, a tokrat je bila bolezen močnejša.

Ni torej nenavadno, da je Jenette, ki je igralsko kariero obesila na klin (ne nazadnje je bilo tudi to nekaj, kar si je želela mati, ne ona) in se posvetila pisateljevanju, za svojo avtobiografsko izpoved, ki je izšla pred dvema letoma, izbrala zgovoren naslov: Vesela sem, da je mami umrla (I'm Glad My Mom Died). 

Morda vas zanima tudi:

• Smučarska zvezdnica priznala, da preživlja težke čase
• Zvezdnica Obalne straže zbolela za hudo boleznijo

"Če bi bila še vedno živa, bi me še vedno po najboljših močeh skušala zmanipulirati v osebo, kakršna bi morala po njenem mnenju biti. Jaz bi še vedno bruhala, omejevala kalorije, se prenajedala ali izvajala nekakšno kombinacijo vsega trojega, ona pa bi to še vedno spodbujala. Še vedno bi se silila biti igralka in bi se skrajno mizerno vlačila po snemanjih pretirano bleščečih humorističnih serij. Precej velika verjetnost je, da bi v teh letih že doživela popoln in javen psihični zlom. Še vedno bi bila globoko nesrečna in skrajno psihično nezdrava," zapiše na zaključnih straneh knjige.

Izpoved, ki je postala mednarodna uspešnica in se je do zdaj prodala v že več kot dveh milijonih izvodov, smo nedavno dobili tudi v slovenščini: v prevodu Katje Bizjak jo je izdala založba Beletrina.

"Naslov knjige je mišljen iskreno"

Tudi pisanje je dejavnost, ki se je je Jennette McCurdy lahko zares lotila šele po materini smrti. V knjigi večkrat omeni, da jo je pisno izražanje vedno bolj veselilo od igranja, vendar mati ni želela, da se ukvarja s tem – videla jo je izključno kot igralko, saj je želela igralska zvezdnica postati tudi sama, a je doma niso podpirali.

Šele ko se Debra ni več mogla vmešavati v njeno kariero, je McCurdy naznanila igralski umik, priznala pa je tudi, da se sramuje približno 90 odstotkov svoje kariere. Še pred izdajo knjige je objavila nekaj esejev v Wall Street Journalu, reviji Seventeen in na Huffington Postu, nekaj časa pa je snemala tudi podkaste.

V brezkompromisnem, naglo izpisanem prvencu, začinjenem z grenkim humorjem se nekdanja igralka v prvem delu sprehodi skozi svoje otroštvo in načine, ki so jih z drugimi družinskimi člani uporabljali za uravnavanje materinih razpoloženjskih nihanj, začetke kariere, prva prijateljstva in ljubezni, a nad vsem, kar se ji dogaja – pa naj bo to še tako glamurozno – visi senca materinega nadzora.

Mati je tista, ki zanjo izbere karierno pot, ji odreja avdicije in sodelovanja, skrbi za njeno prehrano, izbira garderobo, ji umiva lase, da bodo dovolj bleščeči za agente, pregleduje intimne dele, vse mahinacije pa ji uspe zapakirati kot neznansko materinsko skrb in ljubezen.

Mlada Jennette ima tako, čeprav ji dejansko uspe zvezdniški preboj, zares samo en cilj: zadostiti materinim pričakovanjem in poskrbeti, da bo ta srečna.

Drugi del knjige pa obravnava obdobje po materini smrti, ko se Jennettine motnje hranjenja, odvisnost od alkohola in tesnoba še potencirajo. Spoznati mora, da je vzrok za generalno nezadovoljstvo v življenju v resnici prav odnos, ki ga je ves čas povzdigovala na piedestal in iz njega črpala ves smisel: odnos z materjo. Velik del prebolevanja in zdravljenja se je, je povedala avtorica, v resnici zgodil prav skozi pisanje knjige.

Po izdaji prvenca, ki se med vrsticami dotakne tudi pasti otroške slave in toksičnosti igralske industrije, se je morala McCurdy sicer soočiti z nekaj očitki, da je naslov pretirano senzacionalističen in da "tega gotovo ne misli resno".

"Razumem, da naslov pritegne pozornost, vendar to mislim iskreno," je dejala v enem od intervjujev. "Menim, da bo vsak, ki je doživel starševsko zlorabo, ta naslov zelo dobro razumel - hkrati pa bi ga morali razumeti tudi vsi, ki imajo vsaj malo smisla za humor."