Cankarjeva založba je razkrila novosti, med njimi je tudi knjiga, po kateri je nastala Netflixova serija.
Cankarjeva založba je obogatila svojo ponudbo izvirnega in prevodnega leposlovja. Izdali so prevoda Problem treh teles Liuja Cixina in Teorija King Kong Virginie Despentes, v zbirki Moderni klasiki pa knjigo Dnevi Tahe Huseina. Zbirko Razmerja sta dopolnila ljubezenska romana Srčna frekvenca Luke Bregarja in Abeceda ljubezni Katje Rade.
Problem treh teles je prvi roman trilogije Sled Zemljine preteklosti, ki prikazuje izmišljeno preteklost, sedanjost in prihodnost, v kateri se Zemlja sreča s tujo civilizacijo. Sredi kitajske kulturne revolucije leta 1967 Ye Wenjie opazuje, kako rdečegardisti njenega očeta brutalno pretepejo do smrti. Čeprav roman govori o stiku z vesoljsko civilizacijo, v središče postavlja predvsem človeštvo in raziskuje, kako se to sooča z novim dejstvom, je za STA zapisal urednik Sašo Puljarević. Po romanu, ki ga je v slovenščino prevedla Natalija Toplinšek Jejčič, je Netflix posnel televizijsko serijo. Drugi del z naslovom Temni gozd bo izšel prihodnje leto, tretji Konec smrti pa leto zatem, so napovedali pri Cankarjevi založbi.
Teorija King Kong, zbirka sedmih esejev francoske avtorice Despentes, gradi ostro družbeno kritiko, ki krmari skozi ideale feminizma in odpira vprašanja spolnih vlog, spolnega nasilja, prostitucije, moškosti in pornografije. Po mnenju Puljarevića je ta, čeprav od francoske izdaje mineva natanko 20 let, tudi danes še kako aktualna. Prevajalka Jedrt Maležič je menila, da je avtorica s Teorijo King Kong leta 2006 napisala feministični manifest za novo stoletje, ne da bi mu rekla feministični ali manifest, celo otepa se teh oznak. "Načenja teme spolnega dela, nestrpnosti, posilstva, patriarhalne tradicije in njenih posledic, nikakor pa ne beži ali se izmika niti pred kočljivimi vprašanji seksualnosti, binarnosti, spolnega nasilja."
Romana Srčna frekvenca in Abeceda ljubezni sta deveti in jubilejni, deseti roman v zbirki, ki nastaja na podlagi delavnic pisanja ljubezenskega romana in jo ureja Lara Paukovič. Kot je zapisala za STA, sta se ta dva po naključju tematsko precej ujela, saj imata oba v središču junakinjo, ki se po kar nekaj letih odsotnosti - v Katjinem primeru v tujini, v Lukovem v večjem mestu - vrne v manjši domači kraj, kjer začne spet spletati tako družinske kot intimne vezi, obenem pa se spraševati, kdo pravzaprav je in kaj si želi od življenja. V ospredju niso le romantični zapleti, ampak tudi vprašanja identitete, pripadnosti, odnosov z drugimi in odnosa do samega sebe.
View this post on Instagram
V Srčni frekvenci, katere avtor Luka Bregar je prvi moški avtor v zbirki, je zelo prisotna komponenta tudi radio, saj je glavna junakinja Neja radijka, zaljubljena v svoje delo, v Abecedi ljubezni pa je v središču dinamičen prijateljsko-ljubezenski trikotnik, ki ga sestavljajo glavna junakinja Vesna in njena dva prijatelja iz mladosti. Ob tem je Paukovič izpostavila, da je Bregar svojo pripoved podal z ženske, ne moške perspektive, Abeceda ljubezni pa je prvi roman v zbirki, ki raziskovanje ljubezni razširi tudi onkraj heteroseksualnega odnosa.
Pri založbi so izdali tudi avtobiografski roman Dnevi, ki je v treh knjigah izhajal med letoma 1926 in 1967. Po navedbah Cankarjeve založbe prva opisuje otroštvo na podeželju v Zgornjem Egiptu, ki sta ga zaznamovala zgodnja slepota in obiskovanje tradicionalne koranske šole. Druga se osredotoča na Huseinovo šolanje na islamski univerzi Al Azhar v Kairu, njegovo intelektualno dozorevanje in kritiko okostenelega izobraževalnega sistema, tretja pa njegovo življenje in študij v Franciji, prvo ljubezen in vrnitev v Egipt, ki je bil tedaj na pragu družbenopolitičnih sprememb. Dnevi niso le pripoved o odraščanju v Egiptu na začetku 20. stoletja, temveč predvsem živahen opis kulturne, družbene in politične krajine tistega časa, prepreden s senzoričnimi vtisi človeka, ki že od otroštva ne vidi, so zapisali. Prevedla ga je Zarja Vršič.
