To so najbolj trendovski lokali na ljubljanski tržnici ta hip (foto)

Mestni utrip

1. 2. 2020, 09:53 | Scena | Piše: Alenka Klun
To so najbolj trendovski lokali na ljubljanski tržnici ta hip (foto) (foto: Promocijsko gradivo) Promocijsko gradivo

Osrednja ljubljanska tržnica je poleg svojega osnovnega namena, torej prodaje živil, kraj za druženje.

V toplejših mesecih je prizorišče živahnega dogajanja na prostem Pogačarjev trg, vse leto pa so del tamkajšnje ustaljene gostinske ponudbe tudi trije lokali s svežim vetrom v jadrih - no, eden izmed njih je galerija -, ki jim je poleg lokacije skupno tudi to, da bodo kmalu praznovali štiri leta delovanja.

Spoznajte Magdo, DobroVago in Barbarello.

Magda: V nekdanji beznici izbrani viskiji in ostrige

Jure Črnič in Stojan Georgiev, oba nekoč del zgodbe kultnega lokala Bikofe, v katerem so se radi zbirali ljubljanski kreativci - nič drugače pa ni danes v Magdi -, sta lokal v pokritem delu ljubljanske tržnice, v katerem je prej domovala (če že nočemo zapisati neugledna, pa ji prav gotovo ne bi mogli prilepiti oznake "trendovska") točilnica, odprla junija 2016.

"Po dolgotrajnem iskanju primerne in predvsem proste lokacije se nam je ponudila možnost najema prostora na tržnici," se spominja naš sogovornik Črnič in doda: "Tržnica je središče dogajanja v vsakem mestu, poleg tega pa dotični prostor deluje kot bar že več desetletij, kar se v njem tudi čuti, zato je bila odločitev zelo lahka."

Promocijsko gradivo

Oba s poslovnim partnerjem Georgievom sta imela zelo jasno predstavo, kako naj bi bil lokal videti in kakšno ozračje naj bi vladalo v njem. "Želela sva obdržati 'staro' klientelo, ki je desetletja v ta prostor že zahajala k drugim najemnikom, obenem pa lokacijo, torej tržnico, približati mladim," pojasnjuje.

Z referencami njima ljubih lokalov, predvsem v tujini, je vse skupaj zrisala in opremila industrijska oblikovalka Nuša Jelenc (njeno delo je tudi priljubljena picerija Trappa, o kateri smo že pisali), zunanjo postavitev klopi in sedišč na stopnicah si je zamislil arhitekt Bor Pungerčič. Korita za drevesa in odslužena jadra kot senčniki pa so zamisel Andreja Kurenta iz Preoblikovalnice, je razkril sogovornik.

Promocijsko gradivo

Čeprav gre za stavbo z dolgo zgodovino, pri ureditvi lokala niso naleteli na težavi ali ovire. "Nasprotno, odgovorni na Tržnici so nam dali skoraj popolnoma proste roke pri ureditvi lokala in okolice,. Ideja, da se staro beznico preuredi v sodoben in s ponudbo bogat lokal, je bila od začetka pogovorov lepo sprejeta in podprta," je dodal Črnič. 

O tem, kaj Magdo ločuje od konkurence, ni razmišljal dolgo: "Predvsem ponudba pijač in prigrizkov. Verjetno imamo eno boljših ponudb viskijev in drugih alkoholnih pijač v Ljubljani, na naših policah se recimo najde več kot 50 viskijev in 30 ginov. 

Ko smo odprli lokal, so bile tudi sveže ostrige nekaj novega in veseli smo, da so se prijele. Stranke redno prihajajo na krožnik ostrig in steklenico vina. Veliko pozornosti posvečamo glasbi v lokalu, ki je skrbno izbrana, prav tako umetniškim delom, ki visijo na stenah lokala.

 

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Fresh oysters every week! 🇫🇷

A post shared by magda (@magda___bar) on

Od 'konkurence' na tržnici se še najbolj razlikujemo v tem, da smo edini vsak dan odprti tudi popoldne in zvečer," razmišlja Jure Črnič, ki pri tem, kdo je njihovo ciljno občinstvo, ni izključevalen: "Pri nas so dobrodošli vsi, predvsem pa tisti, ki cenijo oziroma prepoznajo prej naštete kvalitete lokala.

Odprti smo vsak dan od jutra do uro čez polnoč ponoči, kar pomeni, da se v delavniku obrnejo vse generacije od branjevk in drugih obiskovalcev zjutraj do mlajših in manj mlajših zvečer. Seveda so tukaj tudi turisti, ki predvsem poleti dodobra napolnijo lokal. Največ obiska imamo prav gotovo ob petkih zvečer, še posebej v času Odprte kuhne, drugi najbolj 'udarni' termin pa je sobota dopoldne – glavni dan na tržnici."

Dober glas seže v deveto vas, je pravilo, ki se potrjuje tudi v primeru Magde: "Za promocijo najbolj skrbijo naše stranke, ki z dobro besedo privabijo druge. Instagram sicer uporabljamo, vendar bolj za to, da smo prisotni tudi na družbenih omrežjih in da sledilce obvestimo o novostih v baru."

 

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 

☕️👀✨ #caffeinated

A post shared by magda (@magda___bar) on

Ko se Magda okrog enih ponoči začne zapirati, oživi njen mlajši brat Božidar, klub v kleti Mladinskega gledališča, ki ga prav tako vodi tandem Črnič-Georgiev: "Božidar ponuja vse to, kar nas zanima, pa v Magdi zaradi očitnih razlogov ni izvedljivo, torej koncerte, DJ-večere, festivale in druge klubske dogodke. Skupaj se lepo dopolnjujeta, tudi klientela je zelo podobna."

DobraVaga: "Na plac po ribe" in sveža umetniška dela

Še en kraj na tržnici, kjer lahko redno srečate predstavnike ljubljanske umetniške scene, je galerija DobraVaga, ki v največji meri podpira mlade umetnike. Domuje pod Plečnikovimi arkadami na ljubljanski tržnici, od koder tudi izhaja zamisel za ime galerije: vezano je na prispodobo dobrodušne branjevke, ki k nakupljenim vrtninam, ribam, sadju prida dodaten gram dobrin.

Ob odprtju je imela DobraVaga koncept "umetnost na kile", ki pa je bil sčasoma opuščen, pojasnjuje sogovornica, vodja galerije Anja Zver. Že od začetka je bil v zasnovo DobreVage vključen tudi prostor za gostinski lokal, katerega podoba se je menjavala z različnimi gostinci. Od lanske jeseni sobivajo s kavarno Ribarnica, ki smo vam jo že podrobneje predstavili.

"Ker gre za prostor nekdanje ribje tržnice, ga poleg značilnih elementov pohištva, namenjenega ribarnici, in poleg brezčasnosti arhitekture Jožeta Plečnika, zaznamuje tudi prehodnost lokacije. DobroVago prečkajo najrazličnejši ljudje, ki so namenjeni na tržnico. S takšno lokacijo je imela DobraVaga že v začetku zagotovljeno določeno občinstvo in s tem po mojem mnenju tudi vidnost. Ob tem se je bilo tudi lažje posvetiti kakovostnim vsebinam," je razložila Anja Zver.

"Prostor, del Plečnikova mojstrovine, je bil v osnovi opremljen za zelo specifično dejavnost, ribjo tržnico. Če se vanj naseljuješ z drugačno dejavnostjo, lahko to predstavlja velik izziv, je pa tudi iztočnica za kreativno uporabo obstoječega. Čez osrednji prostor so kamnite mize s koriti, ki jih v delu DobreVage izkoriščamo kot razstavne vitrine. Prav takšne rešitve dajejo DobriVagi poseben čar in pečat edinstvenosti."

Asiana Jurca Avci / Arhiv Kino Šiška, DobraVaga

Misel za idejo DobreVage se je porodila ob zaznavanju potrebe po predstavljanju aktualne produkcije del mlajših avtorjev vizualne umetnosti. Prostor je vzpostavil kolektiv Kina Šiška, na konceptualni ravni predvsem takratna vodja projektov vizualnih in avdio-vizualnih umetnosti Piera Ravnikar, in ob podpori javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice.

"Šlo je za pilotni projekt z idejo obujanja in razvoja umetnostnega trga. Izkazalo se je, da so ljudje takemu prostoru naklonjeni, ne le z ogledi razstav, tudi z nakupi, kar me zelo veseli, saj imajo od tega res največ umetniki, ki so del mlade umetniške scene. Pri prodaji njihovih del imamo na primer nizko provizijo," je poudarila sogovornica.

"DobraVaga je stičišče mladih in tudi že uveljavljenih ustvarjalk in ustvarjalcev, ljudi, ki jih podpirajo z obiski na dogodkih in z nakupi del, mladih zbirateljev in mimoidočih obiskovalcev tržnice ter turistov. Lahko rečem, da so in poznavalci umetnosti in tisti manj vešči poznavanja mlade umetnosti souporabniki naših prostorov, ki jih nedvomno privlačne naredi tudi entuziazem in neizčrpna kreativnost kolektiva."

Asiana Jurca Avci / Arhiv Kino Šiška, DobraVaga

Ker je ustanovitvi galerije DobraVaga botrovala želja po vzpostavitvi umetniškega trga tudi za mlajše avtorje, so poleg njih ključen del njihovih obiskovalcev tudi zbiratelji, ki predvsem spremljajo programe samostojnih in skupinskih razstav mlajših, velikokrat še šolajočih se umetnic in umetnikov (npr. Umetnica/Umetnik na mesec, razstavno-prodajni program Sveže ribe).

Podobno kot v drugih galerijah je tudi pri njih največ obiska ob večernih dogodkih.  Najštevilčneje so obiskane otvoritve prodajno-razstavnih projektov, med katerimi izstopa poleg praznovanja obletnice DobreVage projekt APPOINTMENT. Razstava glasbenih plakatov – letos že četrta zapovrstjo – vključuje kar 77 umetnic in umetnikov, ki v najrazličnejših likovnih izrazih prevprašujejo podobo glasbenega plakata. Tudi letos je razstava preddogodek festivala MENT in so jo odprli prav te dni.

"V dnevu pa je več obiska v dopoldanskem času, ko ljudje pridejo na plac po ribe, temu pritiče tudi večji obisk ob sobotah dopoldne," je povedala vodja galerije.

Asiana Jurca Avci / Arhiv Kino Šiška, DobraVaga

Zanimalo nas je še, kako se lotevajo promocije. "Gre za konglomerat objav na spletnih straneh, družbeno-omrežnih profilov, tiskanih mesečnikov, katalogov, objav v medijih. Vsebine, ki jih pokrivajo, so med bolj 'instagramabilnimi', zato je ta med družbenimi mediji v prvem planu.

Poudarek je na objavah v zgodbah, saj se pri nas vedno kaj dogaja. Ali nas obišče kateri od umetnikov, umetnic ali pripravljamo dogodek, pospravljamo depo z deli ali izdelujemo zine ali se pri nas mudi eden od psičkov – ti so med stalnimi gosti DobreVage ...

Spremljate lahko tudi, katera nova dela imamo v zbirki in katera bodo privabljala poglede na novh lokacijah. Na Facebookovi strani DobraVaga imamo drugo publiko kot tudi način podajanja vsebine. Na drugi strani promocija v tiskovinah pripada ustaljenim promocijskim kanalom Kina Šiška, ustanovitelja in podpornika galerije v vseh ozirih," je zaključila sogovornica.

 

Barbarella: Veganski kotiček okusnih, kreativnih jedi

Po kavi v Magdi in odmerku sveže umetnosti v DobriVagi se velja odpraviti na zdravo okrepčilo v Barbarella Arkade Bistro, ki je tam prav tako kot omenjeni sosedje zaživel leta 2016. Lokacija se je ustanoviteljci Barbari Radojlovič zdela primerna, ker je v mestnem središču in ker "je bilo očitno, da Ljubljana potrebuje takšen kotiček".

Promocijsko gradivo

Kot je povedala lastnica lokala, je zaradi ljubezni do zdrave hrane želela odpreti svoj lastni bistro in tako v Ljubljani ponuditi možnost zdravih in okusnih jedi, saj je po njenem mnenju teh v slovenski prestolnici primanjkovalo. Pogrešala je hranilne juhe brez glutena, pite, zelenjavne sklede, hranilne solate in zdrave sladice. Tako je ustvarila svojo kulinarično zgodbo. 

"Podoba lokala je bila že zasnovana, saj spada pod spomeniško varstvo, dodali smo le nekaj dekorativnih elementov, da smo lokal uredili v bolj sodoben kulinarični kotiček. Glede urejanja smo se morali strogo držati pravil: slediti jim ni bilo vedno lahko, saj ima gostinski lokal svoje zakonitosti in je bilo potrebno veliko prilagajanja, da smo našli skupne rešitve. Na koncu so se našle, je bilo pa precej razmišljanja kako v tako majhen kotiček umestiti vse, kar smo si želeli."

Promocijsko gradivo

O ponudbi, v kateri se Barbarella razlikuje od večine, je Barbara Radojlovič povedala: "Vse sestavine, ki jih uporabljamo v naši kuhinji, so rastlinskega izvora. Trudimo se delati okusne, kreativne jedi, po katerih nas naše stranke tudi poznajo. Ponujamo širok nabor kremnih juhic in minešter, različne slane pite brez glutena, kreativne zelenjavne sklede z različnimi omakicami in raznoliko paleto veganskih sladic brez glutena."

Njihovo ciljno občinstvo so tako "vsi, ki se želijo prehranjevati zdravo", menda pa jih največ obiskujejo ženske v starosti med 20-45 let. Najtežje boste prost kotiček pri njih dobili v času malice, torej med 11. in 14. uro, ko imajo obiska in povpraševanja največ, podobno je tudi v sestrskem Barbarella Juicebaru na Slovenski cesti, v katerem so še posebej iskano blago smutiji, sendviči in kariji.

 

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Vsi že vemo, da so petki rezervirani za cvetačni kari. 😍 #barbarellajuicebar #veganljubljana #dailybowl #cauliflowercurry

A post shared by Barbarella Juicebar (@barbarellajuicebar) on

Poleg vabljivih fotografij njihovih jedi na družbenih omrežij v Barbarello vabijo tudi prek lokalnih turističnih vodičev, kot je Inyourpocket.

PREBERITE ŠE: Na vrhunsko kavo ali koktejl v bar Ribarnica IN Trappa: picerija, ki v primestje zvabi še mestne srajce

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Alenka Klun
Novinarka

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri