Sandra Erpe: "Človek se zateče k umetnosti, saj v njej išče pribežališče in odgovore"

Godibodi 2020

27. 5. 2020, 09:58 | Scena | Piše: Lidija Petek Malus
Sandra Erpe bo nastopila prvi večer letošnjega festivala Godibodi 2020. (foto: osebni arhiv) osebni arhiv

13. festival Godibodi 2020 bo potekal v dveh večerih, in sicer v petek 29. maja In v soboto 30. maja na Ljubljanskem gradu, s pričetkom ob 20. uri. V petek bo nastopila Sandra Erpe, leta 2018 je prejela zlato kanto na festivalu Kantfest International. Pela in recitirala bo svojo poezijo, ki ji s spremljevalno zasedbo vdahne jazzovsko-šansonjersko dušo. 

V obeh večerih skupaj se bodo odvili štirje koncerti: poleg  Sandre Erpe bodo nastopili  Mala mestna muzika, Batista Cadillac ter Rudolf Gas & The Family. V neposrednem prenosu jih boste lahko spremljali na valovih Radia Slovenija - Prvi program, s pomočjo video streama pa tudi na facebooku in na spletni strani Prvega programa nacionalnega radia. Festival poteka pod umetniškim vodstvom vsestranskega glasbenika Janeza Dovča. To je festival sodobne avtorske glasbe s poudarkom na izpovedni moči in z etno pridihom. S Sandro smo se pogovarjali o festivalu in njeni predanosti ustvarjanju.

Na festivalu Godibodi 2020 boste nastopili brez občinstva, a vseeno, slišali vas bomo. Kako pomembno je za vas, da ljudje slišimo glasbo in izvajalce, in ne samo poročila o ukrepih, maskah, koroni … Kako pomembna je hrana za dušo v teh nepredvidljivih časih?

Ne glede na vse – nekaj poslušalcev kljub vsemu 'bo'; na koncertu bodo tonski mojstri, voditelji, najverjetneje tudi organizatorji … Sicer ne gre za 'običajno' publiko, a je lepo vedeti, da bodo koncert poslušali tudi tisti, ki ga vedno soustvarjajo, čeprav smo premalokrat hvaležni zanje.

V težkih, kaotičnih situacijah (kakšna je tudi ta, ki se odvija zadnje mesece) se človek vedno zateče k umetnosti, saj v njej išče pribežališče in gotovo tudi odgovore.

Slišali bomo vašo glasbo in (uglasbeno) poezijo. Pojete, igrate kitaro in klavir, imeli pa boste tudi spremljavo. Ali dajete čemu prednost ? Ali ste veseli, da lahko predstavite tudi svojo poezijo?

Vsekakor sem hvaležna, da lahko predstavim svojo skladbe in poezijo – to je zame velika čast.

Navadno (tudi pri ustvarjanju skladb) dajem prednost besedi, čeprav se zadnje čase trudim in vse bolj raziskujem tudi glasbo.

Najbrž je veliko besedil avtorskih, prihajajo iz vas -  ko dobite navdih, najprej zapišete besedilo in nato glasbo ali obratno?

Vsa besedila za skladbe, ki jih bomo izvajali na koncertu, so moje delo, prav tako sem avtorica vseh pesmi, ki jih bo recitiral Miha Zor. Ker je tako, je vse skupaj izjemno intimno, razgaljeno.

Navadno najprej zapišem le nekaj besed, morda vrstic, okoli katerih potem gradim pesem, čeprav se mi včasih zgodi, da nekaj časa 'žulim' določeno melodijo, ki se morda čez nekaj mesecev slučajno dopolnjuje z nekim besedilom – nasploh ogromno osnutkov (glasbenih in literarnih) zavržem.

Napisali ste biografijo Amy Winehouse. Kaj vam je 'zapustila' ta izjemna glasbenica?

Verjamem, da določene stvari na človeka vplivajo na nek specifičen način, ker jih spozna v pravem ali napačnem trenutku (v kolikor obstaja kaj takšnega). Amy Winehouse me je prvič zares nagovorila šele nekaj let po svoji smrti; prej nekako nisem zares prisluhnila njeni glasbi. Pred leti pa sem se znašla v situacijah, o katerih je tako  prefinjeno, iskreno in neposredno prepevala v svojih pesmi – takrat me je zadelo. 

Zapustila mi je ljubezen do jazz standardov, ljubezen do iskrene interpretacije in brezpogojno predanost ustvarjanju glasbe.

 V vaših pesmih slovenščina zveni moderno, če hočete seksi – bi peli in ustvarjali tudi v angleščini?

Hvala za ta čudovit kompliment!

Razmišljala sem o tem, a se v angleščini (še) ne počutim suvereno; zaenkrat še nisem pripravljena …

Kako težko je vztrajati v glasbenem svetu, če ne delaš komercialne glasbe?

Uffff, za to vprašanje bi lahko porabila kar nekaj časa …

Če rečem, da je precej težko, sem verjetno rekla premalo. Potencialni poslušalci so velikokrat utrujeni – opravljajo naporne službe, njihovi delovniki so dolgi, del časa si želijo nameniti tudi svojim otrok, potem so tu še njihovi hobiji, občasne kavice s prijatelji in vikend obiski sorodstva – in ne morem jim zameriti, če jim ob vsem tem ne (pre)ostane veliko časa in motivacije za umetnost. Ker so utrujeni, raje posežejo po preprostih, lahko razumljivih vsebinah, da si po napornem tednu vsaj za kako urico oddahnejo.

Težko je vztrajati in ostati zvest temu, v kar verjameš, če te svojci, prijatelji in celo neznanci na vsakem koraku poskušajo prepričati v nasprotno.

Človek mora vedeti, zakaj je 'v tem'; zakaj ustvarja, zakaj se trudi, kaj mu pomeni umetnost in kaj iskrenost do samega sebe. Jaz ustvarjam, ker ne znam drugače; to je nekaj, kar sem, in sebe ne morem zanikati – to bi bilo nepravično.

Lahko le plavam proti toku in upam, da bom s trdim delom in predanostjo nekoč prispela na kopno.

PREBERITE ŠE: Prvi drive-in koncert v Sloveniji s skupino Tabu na parkirišču Centra Vič

PRIPOROČAMO TUDI: Vlado Poredoš: "... da tisti, ki po­sluša, na koncu reče: »Madona, dedec ma prav!«"
  

Lidija Petek Malus
Novinarka in urednica revije Story

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri