Posodobljeni potrošniški trendi, ki jih prinaša svet po pandemiji koronavirusa

Vodilne znamke in distruptivna zagonska podjetja, kot so Apple, Uber, Netflix in številna druga, so na svojih področjih vodilni predvsem zato, ker znajo predvideti in usmeriti pričakovanja uporabnikov in jih tudi preseči. Takšna vizionarska podjetja stavijo na prihodnost in znajo razbrati vzorce. Sposobna so hkrati zadovoljiti osnovne človeške potrebe, ob tem pa ustvariti nova pričakovanja potrošnikov, jih tudi izpolniti ter ob tem spremeniti njihov svet. 

Strokovnjaki za trende in inovacije iz podjetja Trendwatching že leta spremljajo potrošniške trende in jih znajo napovedati, še preden se potrošniki sploh dobro zavemo, da nam ti ustrezajo. 

Naša prihodnost je ob razglasitvi pandemije nekoliko negotova. Ob skrbi za lastno zdravje hkrati težko predvidimo, kako dolgo bodo trajale naše karantene, kako dolgo bo onemogočeno in oteženo naše delo in kakšne rane bo to zadalo gospodarstvu. Vsekakor pa že opažamo kup sprememb, ki jih je zahtevala prilagoditev naših življenj na dani položaj. 

To so po ocenah Trendwatchinga novi potrošniški trendi, ki jih bo svet posvojil tudi po pandemiji koronavirusa.

A-trgovina - interakcije brez kontantov

Kot pravi rek – nujnost je mati izuma. Večja želja po interakcijah brez kontakta v zadnjih dneh je vzbudila povpraševanje po avtomatizirani trgovini, ko potrošniku dobrine dostavi robot, oziroma je trgovanje karseda avtomatizirano in brez stika z ljudmi. V kriznih časih so tako podjetja kot potrošniki bolj odprti za nove alternative, ki jih v manj izrednih okoliščinah morda ne bi tako hitro posvojili. 

Od dronov, ki dostavljajo pice, do vozil brez voznika, ki razvažajo pakete in trgovin z živili, v katere sploh ni treba več iti po nakupih fizično. Vsekakor tega trenda ne gre posploševati na vsa področja, ob tem pa si velja zapomniti naslednje. Roboti in algoritmi naj prevzamejo tisto, kar počnejo najbolje, hkrati pa naj ljudje delajo tisto, kar le oni znajo najbolje. 

Virtualna izkustvena ekonomija 

Izkustvena ekonomija je močna zato, ker je dobra uporabniška izkušnja tisto, kar podjetju daje moč. Ustvarjanje čustvene vrednosti izdelkov in storitev se zgodi ravno prek izkustev. Zadovoljni uporabniki so tisti, ki se vračajo. In zvesti uporabniki so tisti, ki skrbijo za rast in dobičkonosnost podjetij.

Virtualne uporabniške izkušnje so dostopne s klikom, ne da bi morali zanje zapustiti svoj dom. Nabiranje novih izkušenj skozi virtualni svet je te dni naša stalnica, a kot kaže, tudi nekaj, k čemur se bomo v prihodnosti obračali vedno pogosteje.

Te dni tako z domačih zof gledamo koncerte, predstave, poslušamo pravljice v živo in sledimo navodilom osebnih trenerjev, ki jih prav tako pripravljajo iz svojih dnevnih sob. Razlika med vnaprej posnetimi vsebinami je predvsem v tem, da z njimi lahko v aktualnem času tudi komuniciramo. Hkrati pa se odpira vedno več virtualnih aktivnosti, od ogledov muzejev prek spleta in virtualnih potovanj. Celo računalniške igrice niso nujno zgolj vir zabave, ampak skozi njih lahko spoznavamo sicer realne destinacije, kar lahko šteje za pridobivanje resničnih izkušenj.

Digitalne izkušnje sicer pogosto povezujemo z zabavo, vsekakor pa je ta platforma odprta tudi za pridobivanje resničnih izkušenj, znanj, od potovanj, srečanj, prodaje do družbenih omrežij. 

»Shopstreaming« ali virtualno prikazovanje izdelkov 

Izraz shopstreaming je skovanka besed livestreaming in shopping, torej prenos v živo in nakupovanje. Povezovanje prodajalcev s kupci prek prenosov v živo postaja del grajenja skupnosti, zabave in prodaje hkrati.

Gre za promoviranje produktov in pospeševanje prodaje s pomočjo prikazovanja njihove proizvodnje ali uporabe in ozadja zgodb podjetij. Ta trend so že posvojili na azijskih trgih, eden takšnih primerov je spletna trgovina Taobao, kjer so kitajski kmetje prodajo pospeševali s prenosi v živo in posnetki rasti poljščin.

Nova generacija digitalne trgovine bo temeljila na povezovanju, sodelovanju in druženju med trgovci in kupci, četudi v virtualnem svetu. Tak način osebnega povezovanja s kupci in uporabniki so številna (mala) podjetja pri nas že uvedla s pomočjo družbenih omrežij. 

Odprte rešitve za globalne težave 

Odprto širjenje in deljenje inovativnih rešitev, ki lahko pomagajo pri odpravljanju težav večji skupini, predstavlja nov mejnik trajnosti, na katerega prisegajo potrošniki. Morda take poteze znamkam na prvo žogo ne prinesejo velikih zaslužkov, jim pa dajo kredibilnost in zaupanje potrošnikov, kar sploh ni zanemarljivo. 

Prav koronavirus je eden takšnih problemov, s katerimi se soočamo globalno in bo prizadel vse generacije – bodisi zaradi zdravstvenih težav, bodisi kot posledica gospodarskega padca. In prav to je priložnost, ob kateri se ljudje spomnimo, kako pomembni so sodelovanje in solidarnost ter nesebično deljenje lastnih rešitev z drugimi.

Ta trend je sicer velik izziv za družbo, ki stremi k zaslužku, hkrati pa lahko prinaša veliko večje zadovoljstvo, kot zaslužek sam. Sam trend sicer ni nekaj, kar se ne bi zgodilo že mnogokrat v preteklosti.

Eden takšnih primerov odprtega deljenja lastne iznajdbe rešitve gre že v leto 1959, ko so pri avtomobilski znamki Volvo izumili prvi tritočkovni varnosti pas. Ta se je hitro izkazal za eno izmed najbolj učinkovitih varnostnih naprav vseh časov, ki je rešila že več kot milijon življenj.

Takrat so pri Volvu stopili korak naprej in patent odprli tudi za konkurenco, ki ga vgrajuje še danes, s tem pa nesebično poskrbeli za varnost ljudi po vsem svetu. Pri znamki, ki je še danes sinonim za varno vožnjo, odločitev še vedno naslavljajo kot eno najboljših. 

Virtualni, a resnični pomočniki 

Medtem ko smo se že navadili računalniških botov in avtomatskih tajnic, ki nam podajajo generične odgovore in rešitve, smo v času krize napredovali na bolj osebne, a še vedno virtualne pristope.

Posamezniki v času krize komunicirajo z vedno več virtualnimi osebnostmi, ki izobražujejo, zabavajo, zdravijo in s katerimi se lahko spoprijateljijo. Ta orodja za obe strani pridejo prav v času krize, a po napovedih bomo s tem nadaljevali tudi, ko ta mine.

M2P – virtualni mentorji in varovanci 

Če smo v prostem času na spletu tega »izgubljali« predvsem za zabavo, se v kriznem času to spreminja. Več časa, ki ga te dni skoraj prisilno preživljamo na spletu, tudi takrat, ko tega morda niti ne bi želeli, večja verjetnost je, da ga bomo zdaj želeli izkoristiti bolj produktivno.

Več preživljanja časa na spletu bo po napovedih Trendwatchinga spodbudilo tudi željo po produktivno izkoriščenem času, ki je preživet na medmrežjih. Posamezniki bodo pričeli z uporabo platform, na katerih se lahko naučijo novih veščin; novih jezikov, opravijo različna izobraževanja, preizkušajo recepte in trike ter širijo svoja znanja.

Na različnih platformah se namreč odpira vedno več možnosti povezovanj z učitelji, strokovnjaki in mentorji na različnih področjih, ki posameznike lahko vodijo do teh novih znanj iz prve roke.

Pomoč pri razvoju pozabljenih veščin 

Te dni marsikdo svoj dodaten prosti čas uporablja za utrjevanje osnovnega znanja in veščin, ki so bile našim babicam morda povsem jasne, sodobna družba pa jih je pozabila na račun pomanjkanja časa oziroma dobre ponudbe tistih, ki to počnejo namesto nas. Od tega, kako si sam pripraviti okusen obrok, speči kruh, oprati perilo, postriči lase, nalakirati nohte in biti karseda samostojen in samooskrben.

Takšne veščine namreč v sodobnem svetu sploh niso več samoumevne, saj nam sodobna ekonomija vse to nudi že pripravljeno. Od dostave hrane na dom, že pripravljenih jedi v trgovinah, čistilnih servisov, kozmetičnih salonov in drugih podjetij, ki so to delo prevzela namesto nas.

Večino vseh teh stvari v trenutni karanteni in prepovedi obratovanj številnih podjetij te dni počnemo sami. In čeprav bomo nekatere opravke po koncu krize z veseljem predali nazaj drugim, bomo morda razvili nekaj ljubezni do ostalih. Pri tem imajo podjetja, ki svoja znanja delijo z uporabniki in jih vključijo v ustvarjalni proces, prednost. 

Ambientalni wellness 

Ljudje trenutno več pozornosti posvečajo umivanju in razkuževanju rok ter higienskimi navadami, kar pa bo po koncu krize v določeni meri izzvenelo. A želja ostati zdrav in varen bo med potrošniki ostala. 

To bo odprlo nove priložnosti za podjetja, ki ponujajo različna orodja za varovanje zdravja, od prodajnih prostorov, ki ne zanemarjajo pomembnosti filtriranega zraka, do prostorov, aktivnosti in pripomočkov za sprostitev, ki delujejo blagodejno na imunski sistem, od čistilcev zraka do vadb v prilagojenih prostorih, ki nas krepijo in trgovin ter restavracij, ki ne zanemarjajo pomembnosti zdravega ambienta.

Virtualni statusni simboli 

Mlajši potrošniki se vedno bolj spogledujejo s trajnostnim svetom, ki na materialne dobrine gleda povsem drugače. Trenutna kriza je še dodatno spodbudila spoznanje, da so statusni simboli lahko tudi virtualni. 

Izgorelost bo še vedno tu

Koronavirus zdaleč ni vir vseh naših težav. Že pred pandemijo smo se ljudje soočali s finančnimi težavami, neenakostmi, nenehno prisotnostjo na družbenih omrežjih in tekmovalno družbo, podnebno krizo ter drugimi izzivi. Zgodbe o izgorelosti so postajale vedno glasnejše, dejstvo, da ima te dni marsikdo več prostega časa, pa ne pomeni nujno, da smo eliminirali tudi vire takšnega počutja. 

Vsaka organizacija, ki lahko ljudem pomaga izboljšati njihovo mentalno zdravje ter pokaže sočutnost do sočloveka, bo v prihodnosti dobro sprejeta. Empatija ne potrebuje veliko finančnih vložkov in tehnoloških presežkov, potrebuje predvsem razumevanje in toplino. In tudi v tem leži naša prihodnost.

PREBERITE ŠE: Vedo, da bomo najprej planili k polici s straniščnim papirjem (Piše: Petra Windschnurer) ALI Kdo so 'covidioti' in kako jih prepoznate (piše: Darjo Hrib)

PRIPOROČAMO TUDI: Partnerstvo v času koronavirusa: izzivi in preizkušnje

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord