Prva gostja podkasta predsednice države pravi: "Ljudje nismo obsojeni na drvenje v prepad"

Nataša Pirc Musar se je v podkastu Moč besede pogovarjala z Renato Salecl, ki v svoji knjigi Čas grobosti razmišlja o vse pogostejšem pojavu grobosti in nasilja, kar predpisuje porastu individualizma, tekmovalnosti in želje po uspehu v današnji družbi. Živimo namreč v dobi, kjer so v ospredju dobiček, veljava in plezanje po družbeni lestvici. Med mladimi se pojavlja kriza identitet, pa tudi splošno nezaupanje v institucije, kolektivno družbeno dobro delo je potisnjeno v ozadje. Predsednica je gostji zastavila prvo vprašanje: "Ali lahko to še spremenimo?"

"Lahko spremenimo," je zatrdila Renata Salecl. "Ljudje nismo obsojeni na drvenje v prepad. Družba lahko zaustavi ta kritičen moment, ko gredo mnoge stvari na slabše." Neoliberalna ideologija nas že nekaj desetletij naslavlja kot posameznice in posameznike, ki imamo vse v svojih rokah in ki lahko postanemo uspešni in srečni. Po mnenju filozofinje je to zelo problematična ideologija, kjer na koncu ugotovimo, da tega, za kar se tako trudimo, v resnici ni in da večina ljudi živi vse slabše, tudi z ekonomskega vidika. 

"Ljudje ne vedo, kako kanalizirati svoje nezadovoljstvo s samo ideologijo neoliberalizma. Grobost je dvojna: povečuje se grobost do drugih in hkrati grobost do samega sebe." Zadnje poplave v Sloveniji pa so kljub temu pokazale solidarnost in medčloveško pomoč. Predsednica se sprašuje, zakaj nas šele katastrofe zbudijo in v nas zbudijo empatijo, medtem ko v vsakodnevnem življenju pozabimo na človečnost in skrb za drugega?

Obdobje solidarnosti je kratko

Filozofinja odgovarja, da ne gre za pojav, ki bi veljal samo za Slovence, temveč so se že v Ameriki po 11. septembru v družbi pokazale vrednote, kot so izjemna solidarnost, medsoseska pomoč in podobno. Kratkemu obdobju solidarnosti smo bili priča tudi na začetku pandemije. Poplave so pri nas pokazale, da imamo zakoreninjeno solidarnost, ki jo poznamo še iz preteklega političnega sistema. Filozofinja je nadaljevala, da pa žal takšna solidarnost kmalu tudi razvodeni. Težava ponovno nastane, ko se gre za profit in zaslužek, takrat se solidarnost začne razkrajati.

Pogovor sta nadaljevali o življenju in delovanju v času krize identitet, kjer sta izpostavili nasilje in jezo med mladimi, ki se širi tudi preko družbenih omrežij. Predvsem za mlade so pomembna vprašanja, kako izstopiti iz sveta ponujenih identitet in vsiljenih vzorcev in kako najti pot do svojih resničnih želja in interesov, pa tudi do večjega prepoznavanja družbene odgovornosti za skupnost in sočloveka.

Pogovarjali sta se tudi o tem, kako omejiti razvoj umetne inteligence, da bo ta služila človeku, in ne obratno. Poudarili sta, da lahko slednja pomaga tudi pri premagovanju izzivov podnebnih sprememb, a jo je treba uporabljati predvsem transparentno. 

Podkast napovedala tudi vlada Roberta Goloba

Svoj podkast pripravljajo tudi v vladnem uradu za komuniciranje (Ukom), ki se bo imenoval GOVSI podkast, z njim pa želijo širiti ustaljene načine obveščanja in komuniciranja z javnostjo ter krepiti transparentnost vladnega delovanja, so sporočili iz Ukoma.

Podkast bo namenjen poglobljeni predstavitvi vladnih vsebin in drugih aktualnih družbeno pomembnih tematik. Gostili bodo ministre, državne sekretarje in druge vladne predstavnike ter različne strokovnjake. Nastajal bo v produkciji in prostorih Ukoma, imeli pa bodo več voditeljev - praviloma zaposlene v državni oz. javni upravi, glede na vsebino pa bodo sodelovali tudi z zunanjimi sodelavci. Oddaje bodo predvidoma objavljene ob petkih dopoldne, za zdaj pa načrtujejo eno do dve oddaji na mesec.

Prvi podkast bo na voljo že ta petek. Ob 20. obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo in zvezo Nato je Slovenija postala nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov, zato bosta prva gosta ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon in minister za obrambo Marjan Šarec, oddajo pa bo vodil Boštjan Lajovic, so še sporočili iz Ukoma.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol