Katja Golob | 3. 12. 2019, 18:49
Rocco Siffredi: "Danes mi nikoli ne bi uspelo postati porno zvezdnik"
Rocco Siffredi je porno legenda, ki s svojim 24 centimtrov dolgim orodjem med nogami že od leta 1987 seje spoštovanje in občudovanje v porno industriji; posnel je več kot 1500 filmov za odrasle in seksal z več tisočimi ženskami.
Je italijanski žrebec, ki je ustoličil analni seks kot nihče pred njim, skupaj z grobostjo, ki še danes dviguje prah, saj je dejstvo, da z njo niti malo ni skoparil.
Drugo dejstvo je, da je imel kljub temu med soigralkami vedno poseben in zelo priljubljen status – vse so priznale, da so z njim počele stvari, ki jih (z drugim) sicer nikoli ne bi, in da so zraven celo uživale. Tako grob, kot je bil na setu, je bil Rocco pozoren izven njega, in trdi, da ga moški, ki ne razumejo, kaj v resnici počne, ne bi smeli kopirati.
Ko se je pred 15 leti upokojil, je postal seksualni odvisnik, ozdravila ga je šele vrnitev na film. Z nesporno največjo moško porno zvezdo in karizmo brez primere sva se pogovarjala na EROTICLANDU – festivalu vizualnih užitkov v Celju.
V porno industriji vztrajate že skoraj 35 let. Kako skrbite zase v tej dolgi karieri?
Pravzaprav živim zelo čisto življenje, zares čisto (natakarju naroči vodo). Delo porno igralca je podobno delu profesionalnega atleta, živeti je treba zdravo življenje, veliko gibanja, nobenega alkohola, nobenih drog, čeprav ne pravim, da jih v svetu porno industrije ni veliko. Ogromno jih je, ampak jaz jih nisem nikoli uporabljal.
Predvsem pa je zame najbolj pomembno, da živim v ravnovesju, da so stvari med seboj uravnotežene. Nisem pornozvezdnik, ki bi živel kot rock zvezda, sem veliko bolj umirjen, srečno poročen, živim družinsko življenje, vseeno pa ljubim pornografijo in obožujem svoje delo. Od svojega 12. leta sem sanjal, da bi postal porno igralec, zato sem se vedno trudil biti najboljši in dajati vse od sebe, in tak sem še danes.
Torej niste nikoli posegli po viagri?
Viagra (smeh)?? Vzamem jo, ko me boli glava in ko se hočem umiriti (smeh). Resnica je, da sem »naraven«, vedno sem bil, nikoli nisem ničesar uporabljal. Ko se je moja kariera začenjala, ni bilo viagre, ni bilo ničesar, moji problemi so bili resnični, moja čustva pristna, in seveda ni bilo vedno lahko. Moral sem se naučiti, kako čakati, kako imeti trdega, kako poskrbeti, da mi ne pride prehitro, ampak vsega tega se lahko naučiš.
Danes je v pornografiji vse zelo drugače, dobesedno te preučijo, danes mi nikoli ne bi uspelo postati porno zvezdnik, če bi si moral dati pregledati svoj penis. Viagra je razumljiva in sprejemljiva, ostalo pa ne, ker potem nisi v stiku s svojimi čustvi, jaz pa potrebujem emocije pri seksu, saj nisem mehanik!
Danes je porno industrija bolj na pohodu kot kdajkoli, mladi imajo porno filme namesto spolne vzgoje, tudi vaše, ki so znani po grobem seksu. Je res, da vam ni všeč, da oponašajo vašo grobost?
Najprej bi rekel, da porno filmi niso namenjeni spolni vzgoji, ker to ni nekaj, kar je namenjeno mladim, ampak odraslim, realnost pa je drugačna. Tudi mladi gledajo te filme, kot smo jih nekoč mi, vendar težava ni v njih, temveč v starših. Starši so tisti, ki se z otroki ne pogovarjajo o seksu, v šoli se ne pogovarjajo o seksu, zato se mladi izobražujejo po svoje.
Torej, to je zabava za odrasle in jasno je, da če seksam, kot seksam doma, tega nihče ne bo gledal, zato mi v porno filmih pravzaprav počnemo tisto, kar bi ljudje radi počeli, pa nimajo časa, jim je nerodno, nočejo tega početi z ženo, raje si predstavljajo, da so oni na našem mestu ... V resničnosti tega (morda) ne bi nikoli počeli, v domišljiji pa zagotovo.
Porno film ne odraža resničnosti, ampak fantazije, je šov, je performans, in tega otrokom nihče ne razloži.
Kar pa se tiče grobega seksa v mojih filmih, so (bile) soigralke vedno seznanjene z vsem, imamo dogovor. Takšnega seksa nikoli ne izpelješ sam, zato me res prizadane, ko vidim, da me kdo oponaša – torej vleče žensko za lase, jo klofne, pljune ... In misli, da je zadel bistvo grobega seksa, ampak to ni to, jaz ne počnem tega.
Bistvo grobega seksa je, da lahko ženska komunicira s tabo in ti z njo, ne da bi govorila, skupaj se spuščata v stvari, premikata meje, zato je treba zelo dobro vedeti, kako se stvari streže, žensko moraš čutiti, ne poškodovati. Res je strahotno slabo, če moški žensko kar klofne med seksom, ne morem povedati, kako zelo to ni prav, sploh ni prav, in to ni enako temu, kar počnem jaz.
Kaj vas vedno znova lahko vzburi?
Ko me ženska pogleda v oči in je z mano iskrena. Ni pomembno, kako velike prsi ali zadnjico ima, nisem te vrste, samo da je ženska res ženska. Rad gledam ženski v oči, to je zame komunikacija, to je energija življenja, to me vzburja.
Pa še nekaj: z vsako žensko je drugače, vsaka izkušnja je drugačna, nikoli ne doživim istih stvari, to je pa zato, ker jih čutim. Če ne čutiš seksa in to počneš, je dolgočasno. Seveda sčasoma pride do ponavljanja, ampak če si čustveno vpleten, če lahko komuniciraš z osebo, potem je vedno lepo in nekaj novega.
Pred leti ste imeli težave z odvisnostjo od seksa. Kako ste se pozdravili?
Odvisnik od seksa sem postal, ko sem nehal snemati porno filme. Če spet uporabim primerjavo s športniki – ko nek športni as prekine ali konča kariero, pogosto zapade v depresijo, ker je nehal početi nekaj, kar je imel rad, v čemer je zares užival. Lahko je depresija, v mojem primeru je bila odvisnost, ker sem imel prej zelo pestro spolno življenje. Kot bi imel na voljo veliko barv, potem pa naenkrat samo eno, ki je moja žena.
Ki je sicer res fantastična (barva), ampak jaz sem pogrešal še vse druge barve, zato sem ugotovil, da je najbolje, da se vrnem v porno industrijo. Vendar tega nikoli ne bi storil, če mi moja žena ne bi rekla: »Rocco, kdo ti je rekel, da nehaj snemati filme? Tega si se domislil sam, nihče drug. Če si nesrečen, se torej vrni.« Tako preprosto je bilo.
Kako bi opisali svojo grobost, kako veste, kje je meja pri ženski?
Jaz sem kot termostat, nastaviš me, draga, na toliko, kolikor želiš.
Ste romantik?
Vedno sem bil, čeprav tega morda ne znam vedno najbolje pokazati. Imam pa zares srečen zakon.
Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del