Staš Ravter: "Če imaš vrhunski program, pridejo tudi mladi!"

SNG Opera in balet Ljubljana trenutno na zunaj miruje, pa vendar v hiši, seveda v okviru možnega in dovoljenega, še vedno delate, ustvarjate? Kako plesalci, pevci in glasbeniki ohranjajo svojo ustvarjalno kondicijo?

Za razliko od prvega vala epidemije, ko je vsa hiša več kot mesec dni preživljala doma, smo se tokrat odločili, da vsem zainteresiranim umetnikom omogočimo dnevne vaje in ohranjanje kondicije, seveda v manjših skupinah in različnih terminih v prostorih, ki so na voljo po vsej hiši. Pripravljamo pa tudi programe, ki se bodo v obliki videoposnetkov predvajali po različnih medmrežnih medijih in bodo brezplačno na voljo vsem zvestim spremljevalcem ustvarjanja v naši hiši.

Stik z občinstvom je v teh zahtevnih časih, ko so vrata kulturnih ustanov sicer zaprta, še kako pomemben, kako ga ohranjate?

Svoje občinstvo nagovarjamo s pomočjo družbenih omrežij in svoje spletne strani, poleg tega zanje, kot sem že omenil, pripravljamo videoposnetke, preko katerih bodo lahko spremljali ustvarjanje in ustvarjalne procese v naši hiši.

Je bilo po prvem valu epidemije ob ponovnem odprtju hiše mogoče opaziti kakšen upad občinstva ali se je morda zgodilo ravno nasprotno? Mislite, da bo po ponovnem odprtju gledališč, potreben poseben, dodaten nagovor gledalcev, da se vrnejo v dvorane?

Po prvem valu smo imeli dvorano napolnjeno do zadnjega sedeža (seveda smo morali ustrezno zmanjšati število sedežev) in lahko bi, a žal ni bilo mogoče, odigrali še veliko predstav. Tudi naš Nabucco v sodelovanju s festivalom Ljubljana je bil razprodan v hipu. Seveda pričakujemo po ponovnem odprtju na strani obiskovalcev določen strah pred obiskovanjem javnih prireditev, zato nameravamo vložiti veliko energije v promocijo in zagotavljanje varnega ogleda predstav.

Že takoj po prihodu na mesto vršilca dolžnosti ravnatelja SNG Opere in baleta Ljubljana ste uspeli povečati obisk v vaši hiši, ki je pred tem vztrajno padal. Kako vam je to uspelo?

Ja, že konec leta 2019 je bilo opaziti povečanje obiska, prodali smo tudi precej več abonmajev kot v prejšnjih sezonah. Po mojem prepričanju je bil to rezultat več dejavnikov. Z umetniškima vodjema smo se dogovorili, da se bolj posvetimo klasičnemu repertoarju, izboljšali smo odrsko akustiko, veliko pozornosti je bilo namenjene sami izvedbi predstav, posebno pozornost pa smo namenili tudi promociji programa. Kot rezultat vsega tega je seveda sledilo povečanje obiska. Tudi v začetku letošnjega leta smo začeli silovito, predstave so bile polne, veliko jih je bilo že konec februarja razprodanih do konca sezone, potem pa je naše načrte presekala epidemija ...

Vaše občinstvo je v povprečju starejše? Kako nagovarjate mlade in kakšen je učinek?

Naše občinstvo se je v zadnjem času zelo pomladilo. Toliko mladih mi je bilo na predstavah opazovati v prav poseben užitek. Če samo omenim matinejske predstave za šole s strokovnim vodenjem po Operi, med mladimi odlično sprejeto Čarobna piščal, pa seveda družinskega Hrestača … Mladi pač dandanes našo umetnost spremljajo malo drugače. Nagovoriti jih je treba v njihovem medijskem jeziku, jih pritegniti in jim seveda ponuditi doživetje na najvišjem nivoju. Vedno poudarjam, da je promocija seveda zelo pomembna, da pa je najprej in pred vsem treba imeti vrhunske vsebine, ki jih je moč promovirati. S praznimi obljubami težko koga dvakrat prepričaš.

V dobrem letu in pol ste v hiši že veliko naredili, med drugim ste nadomestili finančni primanjkljaj in leto 2019 končali s presežkom prihodkov, povečali ste obisk in precej umirili notranje razmere. Kako vam je vse to uspelo?

Mislim, da je prvi pogoj oblikovati dobro ekipo, ki ji lahko zaupate in je kompatibilna med seboj. Seveda je bilo treba izoblikovati prednostni seznam in dober akcijski načrt. Po osmih letih je nehala puščati streha, okolica je urejena, pravkar se dogovarjam za dodatne kapacitete za hrambo kostumov, ki v obstoječem fundusu od vlage in prenatrpanosti že razpadajo, poplačali smo vse dolgove, sanacijski načrt izpolnjujemo v dvojnem tempu, honorarje izplačujemo tekoče.

Kaj so izzivi SNG Opere in baleta Ljubljana v prihodnje?

Prvi izziv bo seveda postopek normalizacije. Ni še prepozno, da izpeljemo načrtovani program sezone 2020/2021, bo pa potrebno veliko prilagajanja, usklajevanja in potrpljenja. Vse je odvisno od tega, kdaj bomo smeli spet odpreti vrata, vendar verjamem, da se bomo hitro pobrali in z novo energijo prekosili sami sebe.

Drugače pa nas ob programskih izzivih, ki so sladka plat našega poklica, čakajo seveda še mnogi investicijski izzivi, kot so ureditev problematike Gledališkega ateljeja, dokončna ureditev klimatizacije v hiši, restavratorska obnovitvena dela v dvorani in drugi.

Že dolgo ste v kulturniških vodah, bili ste tudi direktor Slovenske kinoteke, dolga leta pa ste kot dramaturg delali z režiserjem Tomažem Pandurjem. Kakšni so spomini na to obdobje?

Ja, proti koncu gimnazijskega šolanja sva se srečala s Tomažem Pandurjem in pridružil sem se njegovi gledališki skupini Tespisov voz, bil sem igralec, tehnični vodja, dramaturg, pa še kaj. Ob njegovem nastopu direktorja mariborske Drame me je povabil v ekipo kot dramaturga in producenta in preživeli smo fantastičnih sedem let domačih in mednarodnih uspehov, zmagovali na mednarodnih festivalih, gostovali po Evropi in Latinski Ameriki. To je bil čas izjemne kreativnosti, katere neskončni generator je bil seveda Tomaž.

Nekaj let kasneje sem postal direktor Slovenske kinoteke in mislim, da sem v petih letih začrtal smernice moderno organizirane institucije na mednarodno primerljivem nivoju. Ob predsedovanju EU smo pripravili eno največjih mednarodnih retrospektiv, petmesečno Euroteko, uspelo nam je pripraviti kompleksno retrospektivo Stanleyja Kubricka, začeli smo se ukvarjati z digitalizacijo, v tem obdobju smo podvojili lastni filmski arhiv …

Ob kulturi so vaša strast tudi motorji? Ga še vozite?

Na motorjih, takšnih in drugačnih, sem preživel velik del svojega prostega časa, lahko rečem prav od svoje zgodnje adolescence. Še vedno imam dva motorja, težjega in lažjega za po mestu. S težjim, ki je že blizu, tako kot jaz, starodobniku, se že bolj poredko popeljem, lažjega pa uporabljam v sezoni za vsakodnevne opravke, ko sem v Mariboru.

Kako doživljate Maribor v zadnjih letih? Kakšno je vzdušje in kakšen je razvoj kulturne scene v mestu?

Mariborska kulturna scena je precej zabetonirana. SNG in Narodni dom tvorita predvidljivo kvalitetno programsko osnovo in predstavljata okostje kulturnega dogajanja. Alternativne aktivnosti se borijo s kroničnim pomanjkanjem sredstev, zato so bolj ali manj udarniškega značaja, v zadnjem času je zaznati precejšen razvoj na področju intermedijskih umetnosti, Center za kreativnost poskuša povezovati umetnost in gospodarstvo.

Evropska prestolnica kulture EPK-Maribor 2012, pri kateri sem tudi sam sodeloval, je predstavljala veliko priložnost za razvoj mariborske kulture, imeli smo izdelan akcijski načrt za daleč v prihodnost, vendar je žal po preroškem mariborskem prekletstvu padla odločitev, da je treba njeno dediščino izničiti in izbrisati ...

Piše: Agnes Jež

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord