Tina Gorenjak in Tanja Kocman: o skrivnostih, za katere bo javnost izvedela prvič

Tina Gorenjak in Tanja Kocman sta združili moči in na noge postavili stand up komedijo Na zdravje, ki bo na odru premierno 15. novembra v Kinu Metropol v Celju, kmalu pa boste lahko z njima nazdravljali po vsej Sloveniji. Gledalcem bosta postregli s svojimi izkušnjami in spomini na temo fizičnega in duševnega zdravja ter poskrbeli za zdravo mero smeha, predstava pa ni primerna za mlajše od 18. leta starosti, "predvsem ne v spremstvu staršev", sta se takoj pošalili. 

Na zdravje je stand up komedija. Zakaj sta se odločili za ta format?

Tanja: Stand up mi je najbližje, najbolj domača forma na odru. Tako da zame druge možnosti ni bilo. Stvari rada povem direktno in skozi humor, zdi se mi, da je to tako velik del mojega karakterja, da me je treba samo še na oder postaviti.

Tina: S Tanjo sva se spoznali zaradi stand upa in takoj postali prijateljici. Takrat je bila še rosno mlada, šele začela je svojo kariero in rekla sem ji: "Pa ti si 'mini me', mlajša verzija mene." Hitro se poenotiva, kako bova stvar izpeljali, uživava v delu skupaj. Komedija Na zdravje je zelo dobra za najino zdravje. (smeh) 

Material za stand up sta jemali iz lastnega življenja. Bomo o vaju izvedeli kaj napričakovanega?

Tanja: Obe s Tino sva načeloma odprti knjigi, ampak vseeno obstajajo stvari, ki jih do zdaj še nisva povedali. Pri meni je zagotovo ena stvar, o kateri nisem govorila in komaj čakam, da jo delim z drugimi. (smeh) Gre pa za zgodbe, v katerih se lahko marsikdo najde in se z njimi identificira. 

Tina: O Tanji sem mnogo vedela že prej, ampak ko spregovori na odru, mi je vse noro smešno. Kar nekaj zadev pa je novih in bo zanje javnost izvedela prvič. Mislim, da bo predstava polna presenečenj. (smeh) Morda se kdo s čim ne bo strinjal, saj bova zagrizli tudi v kakšno kislo jabolko.

Komedija Na zdravje ni obisk psihologa, piše v opisu. Malo za šalo in malo zares - kakšno je vajino mentalno stanje?

Tanja: Odlično! (smeh) Kot vlakec smrti, malo gor in malo dol. (smeh) Od nekdaj pravim, da je človeško življenje tako lepo in sončno ravno zato, ker moramo ceniti tako vzpone kot padce, in podobno je z mentalnim zdravjem. Pomembno je, da se zavedamo, da vse stvari v življenju minejo - hvala bogu tako slabe kot na žalost tudi dobre. Vedeti moramo tudi, da imamo vsi svoje težave in boje, zato je potrebno to čim manj tabuizirati. S Tino na svet gledava skozi lečo humorja. Verjetno je komu, ki se ne more tako posluževati humorja, zelo težko, zato si želim, da bi se ljudje sprostili in pogledali z drugega zornega kota. Pri mentalnem zdravju se moramo včasih poslužiti tudi strokovnih nasvetov in pomoči, v tem ni nič slabega. Nekateri se "samoterapiramo" skozi oder, drugi morajo najti svoj način. 

Tina: Jaz bom na temo mentalnega zdravja pogledala na drugačen način, saj se mi zdi, da je v zadnjih nekaj desetletjih prišlo do posebnega pojava: na eni strani smo začeli sprejemati, da se je pametno obrniti na strokovnjake, ki nam lahko pomagajo, po drugi strani pa se je istočasno pojavilo veliko ljudi, ki nam perejo možgane. Kolikor smo ljudje postali odprti do dela na sebi in duhovnosti, je trg tudi preplavljen z neko kvazi duhovnostjo. Ni vse duhovnost, kar se sveti. (smeh)

Imata sami kakšne izkušnje na tem področju?

Tina: Slabih jaz nimam, ker sem se za obisk vedno odločala na podlagi izkušenj in priporočil ljudi, ki jim zaupam, zato sem vedela, da se obračam h kvalitetnim strokovnjakom ali pristopom. Se pa ne morem načuditi, kaj vse se nam ponuja na tržišču in k čemu vse ljudje pristopijo. 

Tanja: Čemu vse odprejo srce in predvsem denarnico. (smeh)

Če pogledamo še fizično zdravje, kako sta?

Tanja: V redu, edino staram se. Ja, Tina, oprosti, vedno težje je vstati iz postelje. (smeh) V predstavi se bom predvsem posvetila odnosu do lastnega telesa, ki posledično vpliva tudi na mentalno zdravje - to so moje izkušnje, iz katerih lahko črpam. Drugače sem v redu, hodim na Pohorje in manj pijem. (smeh) Ko se dobro počutiš fizično, se tudi psihično, in obratno, je pa to za ljudi, kot sem jaz, vseživljenjski projekt.

Tina: Mislim, da je to za vse vseživljenjski projekt, tako mentalno kot fizično zdravje. Tudi jaz lahko potrdim, da slabo psihično počutje vpliva na pojav bolezni. Ampak o raku v predstavi ne bom govorila, ker je dovolj drugih tem, ki kličejo po humorju. Dotaknila pa se bom ene teme, za katero sem si rekla, da o njej nikoli ne bom govorila. Nikoli. Ker mi gre tako na živce, da se o njej ogromno govori, in to večinoma na slabšalni način. Kaj to je, naj ostane skrivnost - pridite na predstavo. (smeh)

Tina, kako pa gre okrevanje po kemoterapiji?

Tina: Odlično. To je za mano. Če ne bi bila oseba, ki je na očeh javnosti, o tem sploh ne bi več govorila in na kraj pameti mi ne bi padlo, da moram to komu razlagati. Ampak če bi se s takšnimi lasmi, kot jih imam sedaj, kar na enkrat pojavila v trgovini ali na cesti, bi me ljudje začudeno gledali, spraševali bi se, kaj je z mano, se mi je zmešalo? Znani smo v specifični situaciji, ki ni vedno fajn. Vendar sem sedaj tega osvobojena in sem srečna, da lahko delim z ljudmi svojo izkušnjo kot zmagovalno zgodbo. Prav tako mi je bilo pomembno, da kot ambasadorka zdravja s poudarkom na ozaveščanju o bolezni raka, povem svojo zgodbo in dam vedeti, da rak ni nujno »smrtna obsodba«. Verjetno vsak razume, da med zdravljenjem nimaš energije, da bi javnosti povedal, kaj prestajaš. Zdaj pa - gremo dalje, novim zmagam naproti!

Zdravljenje je zdaj zaključeno?

Tina: Še nekaj mesecev moram prejemati zdravila, ki delujejo zaščitno proti metastaziranju raka po drugih delih telesa. Vendar se po njih ne počim slabo. Imela sem relativno hitro ozdravitev, glede na to, kako kritično je bilo. Najtežji del zdravljenja se je zelo pozitivno končal. Tako jaz kot moje zdravnice to predpisujemo tudi temu, da v moji glavi sploh ni obstajala možnost, da ne bom v redu. 

Na svet gledata zelo pozitivno in tudi ko pride do težkih trenutkov, se jih lotita s humorjem. Je to nekaj, kar vama je bilo "prirojeno" ali sta se takšnega pogleda na svet priučili?

Tanja: Jaz mislim, da mi je to naravno, ker je cela moja družina takšna. Vedno smo s humorjem prešli težje situacije, tako da mi je bilo to položeno v zibelko. Ko se znajdeš v določenih stiskah, ne vidiš takoj smešni trenutkov, malo moraš trpeti, ampak nato hitro preide v smeh. Z mamo sva vedno težke trenutke najprej prejokali, nato pa se smejali. Z distance lažje vidimo banalnost in bizarnost nekaterih stvari. Včasih zaideš tudi v neprimernih situacijah v črni humor, ampak na koncu dneva je to mnogo bolje kot kaj drugega.

Tina: Tudi jaz mislim, da je to karakterna lastnost. Pri sebi vidim, da ko je kritično, znam pogledati z optimistične plati. Bi pa rekla, da se moj smisel za humor skozi življenje krepi. Več težkih situacij sem prestala, večji je postajal moj smisel za humor. Kot mlada sem bila dobrovoljna in nasmejana, v družbi sem držala ljudi pokonci, ampak zdi se mi, da sem z leti bolj duhovita. (smeh) Ljudje so me od nekdaj povezovali z vizualno podobo. In saj veste, kako velikokrat slišimo, da če je lepa, verjetno ni pametna, zagotovo pa ne smešna. Sama sebe sicer nikoli nisem imela za lepo, a velikokrat sem čutila ali celo slišala in prebrala, da si ljudje mislijo: "Ja, saj njej je lahko, ker je taka in taka." Predpisovali so mi atribute, ne da bi vedeli, kako zares sem. Staranje pa dela meni v prid, ko se sedaj iz nečesa ponorčujem, rečejo: "Saj ima prav, poglej, je modra." Ampak v resnici sem ista. 

Vama družbeno dojemanje žensk in humorja ni nikoli odvzelo zagona za delo v komičnih vodah?

Tanja: Humorja ti malo zmanjka, ko vidiš, koliko si plačana ti in koliko drugi, ampak dobro. (smeh) Najprej sem jamrala, ko sem videla razlike, nato pa sem si rekla: "Ali boš delala to, kar imaš rada, ali pa boš pač nehala." Odločila sem se, da bom tisto, kar bi drugi vzeli za manjko, izkoristila sebi v prid in ljudi šokirala s tem, kar od žensk niso pričakovali. Če prideš s takim odnosom, te ljudje sprejmejo in se te vedno bolj navadijo, nekatere stvari se normalizirajo. Tistih, ki pa imajo generalno predsodke glede moških in žensk, pa ne boš nikoli mogel spremeniti. Pomemben je odnos, ki ga imaš do samega sebe in do svojega dela. Si, kdor si, in če si pristen na odru, ne moreš zgrešiti. 

Tina: Za moške se zdi, da lahko na odru rečejo karkoli, pa bo smešno. Ženski humor pa je nekaterim, razen če ni na njen račun, težko prebavljiv. Ampak glejte, zdaj sem končno dovolj stara, da lahko povem, kaj si mislim. (smeh) Tudi na račun norosti, ki se dogajajo okoli mene. Če se bodo ljudje smejali, super, če ne, pa nič hudega. Predstava definitivno ni za ljudi s "šibkim srcem" ali ranjenim egom. Ampak brez skrbi, nikogar od gledalcev ne bova izpostavljali, v najinem objemu bodo vsi na varnem in prepričana sem, da bodo tudi v "črnem humorju" ali pa prav zaradi njega našli balzam za svojo dušo.

Predstava bo imela kar tri velike premiere: 15. 11. v Kinu Metropol v Celju, 26. 11. v Švicariji v Ljubljani in 10. 12. v Narodnem domu Maribor. Celoten program in več podatkov pa lahko najdete na spletnih straneh Smejmo.se in King Kong Teatra. Za več zabave pa seveda spremljajte Tanjo in Tino na njunih družbenih omrežjih.

Novo na Metroplay: Aljoša Bagola in Matej Šarc│1, 2, 3 ... bis! Podkast Slovenske filharmonije