Uma Štader tik pred prihodom filma Gajin svet 3 spregovori o zahtevnih scenah, sodelovanju z vojsko in delu z zvezdniško igralsko zasedbo

Gaja je v tretjem filmu precej odrasla. Vstopa v srednjo šolo, kjer se sooča z resnimi najstniškimi težavami, prvo ljubeznijo in tudi razočaranjih. A na videz tipično najstniško življenje se ji povsem obrne na glavo, ko ugrabijo njeno mamo, sicer zdravnico, ki deluje na vojnem območju. Odloči se, da ne bo le nemočna čakala na rešitev, zato se je prisiljena podati na največjo avanturo v življenju. Gajin svet 3 je od danes 20-letne Ume Štader zahteval povsem drugačno dimenzijo igre. V pogovoru nam je zaupala, s kakšnimi izzivi se je soočala pri najtežjih scenah, kdo ji je pri tem najbolj pomagal, kako je bilo videti sodelovanje s slovensko vojsko in kakšen je občutek, ko je tvoj glavni nasprotnik v filmski zgodbi nihče drug kot - Jurij Zrnec.

Kakšni so občutki le nekaj dni pred premiero filma Gajin svet 3?

Zdi se mi, da sem malo nervozna, ne pa dovolj. Ker se mogoče še ne zavedam čisto zares, kaj se dogaja. Spomnim se občutka pred štirimi leti, ko sem bila pred Križankami za drugi del filma in so celotno ekipo poklicali na oder. Kako sem bila takrat živčna. Ko sem dobila mikrofon v roke in nato dobila vprašanje, potem pa pogledala z odra in videla, kako 2000 ljudi strmi vame, sem obnemela. Zdaj bolj vem, v kaj se spuščam, zato sem morda bolj mirna. Se pa izredno veselim, da bo slovensko občinstvo lahko končno videlo Gajin svet 3. Se že zelo veselim odzivov. 

Zakaj so po tvojem mnenju ljudje vzljubili to filmsko serijo? 

Prvenstveno se mi zdi, da je film predvsem zelo pozitiven. Obravnava tudi resne tematike, ampak z neko lahkotnostjo, da se lahko mlajši gledalci prav tako povežejo z vsebino. To sproži neki domino efekt, kjer lahko celotna družina uživa v filmu. Kot drugo pa verjetno to, da film naslavlja probleme, ki so zelo aktualni, pomembni, o katerih se vsi pogovarjamo. No, pa dobra igralska zasedba, seveda. (smeh)

Je bila kakšna scena v filmu, ki jo je bilo še posebej težko odigrati?

Kot je že povedano v opisu filma, je Gaja tokrat priča ugrabitvi svoje mame, kar je zelo intenzivna scena. Jaz kot igralka delam s t. i. substitucijami, kjer v zasebnem življenju poiščem situacijo s podobnim čustvenim nabojem, jo ponotranjim in to odigram v filmu. Pri tej ugrabitvi pa seveda nisem imela enakovredne situacije iz realnega življenja, zato je bil to zame res zahteven prizor. V tem trenutku v filmu grem čez različne občutke, ne da se kamera vmes ugasne – najprej skrivam svoje emocije, potem se poskusim umiriti, sledi jok, izpoved, nato panika. Izredno zakomplicirana scena.

Kako pa je to potem videti na samem snemanju? Ti kdo daje napotke in usmeritve? 

Pri zahtevnih scenah je predpriprava najpomembnejša. Veliko sem delala z Ajdo Smrekar, ki je bila že v drugem delu moja igralska mentorica. Za vse težje scene me je predhodno dobro pripravila, da ko sem prišla pred kamere, sem že točno vedela, kaj delam in kako odigram to, kar režiser želi videti. Na setu je običajno tako, da na koncu bolj poslušaš mentorja kot režiserja, ker ti mentor lažje da napotke, saj je tudi sam igralec. Tako se potem tudi naučiš različnih igralskih trikov.

Sicer sem že od kar nekaj igralcev slišal, da je čudovito delati s Petrom Bratušo. Kako pa je bilo tebi pod njegovo režisersko taktirko? 

Peter je izjemno vizualen režiser, ki ustvarja močne podobe. Poleg tega pa ima izjemno tenkočuten občutek za delo z ljudmi, sploh z mladimi. Že pri drugem delu, ko sem bila stara 14 let, me je obravnaval kot odraslo igralko. Tako sem se že takrat počutila sproščeno, predvsem pa varno. To je bilo zame ključno, saj sem bila vseh 27 snemalnih dni na setu in sem potrebovala varno okolje. Res je čudovito je delati z njim. 

Kako se danes spominjaš svojih začetkov v vlogi Gaje?

V bistvu se je vse skupaj zgodilo precej naključno. Med pandemijo je prijatelj mojega mlajšega brata vprašal, ali mu lahko najin oče, ki se sicer ukvarja s snemanjem, pomaga pripraviti avdicijski posnetek za neki film. Izkazalo se je, da gre za Gajin svet 2. Ker so poleg moške iskali tudi žensko vlogo, sem se odločila, da se na avdicijo prijavim še sama. Na koncu sva bila sprejeta oba – jaz sem dobila vlogo Gaje, on pa vlogo mojega najboljšega prijatelja Matica. V istih vlogah nastopava tudi v tretjem delu.

Se je bilo težko vpeljati v projekt, ki v bistvu že teče. V vlogo, ki že obstaja, v lik, ki ga ljudje že poznajo?

V ozadju je bil seveda neki pritisk, da bi morala biti povsem zvesta Gaji iz prvega filma, ampak v resnici ne sme biti povsem isti lik. Gaja je vmes vendarle odrasla, se tudi nekoliko spremenila. Tu so bile spet ključne predpriprave – te so bile ključne, da je lik zaživel tako, kot je.

So kakšne vzporednice med tvojo dejansko osebnostjo in Gajo – sta si v čem morda povsem različni?

Ne bi rekla, da sva si zelo podobni, je pa tudi res, da te ne vzamejo za vlogo, če si čisto drugačen kot lik, ki naj bi ga igral. Zlasti pri mlajših igralcih je tako, ker ti je potem lažje odigrati lik in potrebuješ manj usmeritev. Peter Bratuša je očitno videl neko podobnost med Umo in Gajo. (smeh) Sicer mislim, da je Gaja bolj pogumna kot jaz, več si upa. Podobni pa sva si morda v tem – in to je tudi njena največja odlika – da se vedno postavi za ljudi, ki jih ima rada. Jih zaščiti. Brani, ko so v stiski. Jaz vedno rečem, da če se nobeden ne bo postavil zate, se bom pa jaz!

Gaja je v tretjem delu že najstnica, vstopa v srednjo šolo. Kje vidiš, da se bodo njeni vrstniki najbolj poistovetili z njo? 

V vsakem filmu je seveda tudi malo filmskega čudeža, malo čarobnega prahu, ki ni čisto resničen, ampak Gajin svet je obenem lahkoten in zato tudi zelo gledljiv. V tretjem delu bo zagotovo zanimivo videti, kaj se z Gajo dogaja in kako se sooča z vsemi izzivi. Pa tudi ljubezenske zadeve pridejo v ospredje, kar je vedno zanimivo. Mislim, da smo naredili dobro razmerje med težjimi in akcijskimi scenami ter ljubezenskimi, prijateljskimi in medvrstniškimi težavami, ki jih Gaja sproti rešuje in bodo najstnikom zelo poznane. 

Poleg snemanja filmskih uspešnic pa moraš verjetno tudi hoditi v šolo, kajne? Kako si v teh letih usklajevala snemanje s temi obveznostmi?

Pomagalo je to, da smo v bistvu skoraj vedno snemali poleti. Začeli smo avgusta in končali na začetku septembra. Pri drugem delu so bili v šoli zelo razumevajoči in so mi nudili ogromno podpore. Obiskovala sem Waldorfsko gimnazijo Ljubljana, ki je neke vrste umetniška gimnazija. Imeli smo kar nekaj umetniških predmetov in so razumeli proces ustvarjanja filma. Ko so slišali, da njihova Uma snema film, so bili takoj pripravljeni pomagati. Ravno pred dvema dnevoma sem od mojega nekdanjega profesorja za glasbo dobila sporočilo, da se vsi veselijo filma in da celoten učiteljski zbor pride na premiero.

Še vedno si njihova Uma. (smeh) Kaj pa po gimnaziji? Predvidevam, da kakšen AGRFT?

V bistvu sem šla letos na sprejemne izpite za AGRFT, ampak jih nisem naredila. Tako da …

Kako prosim? Kdo pa jih bo naredil, če ne ti?

Ni tako enostavno. Veliko dejavnikov se mora uskladiti. Tudi če že imaš igralske izkušnje, ni dovolj, da se samo prikažeš na akademiji – moraš se res dobro pripraviti, moraš biti zrel za akademijo. To ni lahek študij in ni bližnjic za vstop. Nič hudega, da mi v prvo ni uspelo – vse je za nekaj dobro.

Kaj pa tvoj načrt po poletju?

Dobila sem že nekaj povabil, a se zaenkrat se še nisem odločila, kaj bom sprejela. Čaka me delovna jesen, saj moram skrbeti za svojo igralsko kondicijo, zagotovo pa se želim preizkusiti tudi v mednarodnih projektih. 

Boš pa verjetno ostala v igralstvu?

Ja, zelo verjetno. Igralstvo me zelo veseli. Zdi se mi, da se na setu počutim sproščeno, kot doma. Všeč so mi igralski izzivi, tako da se vsekakor vidim v tem tudi naprej.

Ti je s snemanja tretjega dela Gajin svet ostala v spominu kakšna prav posebna anekdota? 

Veliko jih je bilo, prav posebej pa mi je v spominu ostalo to, da smo se po vsakem snemalnem sklopu (ta je pri nas trajal pet dni, potem pa smo imeli dva dni premora) mladi igralci zbrali s Petrom in scenaristko Špelo ter šli skupaj na gromozansko pogostitev s čevapčiči. Pogovarjali smo se o preteklem snemalnem sklopu, delili vtise, obujali spomine o tem, koliko ponovitev smo delali za kakšen kader, pa kako je nekomu telefonom vmes zazvonil in podobno. Ti večeri so mi ostali v res lepem spominu.

Za določene scene ste sodelovali tudi s slovensko vojsko. Kako je bilo videti to sodelovanje?

Delati s slovensko vojsko je bilo super. Ogromno stvari sem videla prvič v življenju in jih celo imela priložnost preizkusiti. Za nekatere nisem niti vedela, da obstajajo pri nas v Sloveniji. Snemali smo v Cerkljah, na edinem vojaškem letališču pri nas, kjer so gasilski kombiji, helikopterji, njihove terenske toyote. Imela sem priložnost, da sem se usedla v ta vozila, tudi v tank. S Cavazzo so naju celo povabili na helikopterski polet. Res je bila enkratna izkušnja.

Je vloga Gaje vplivala tudi na tvoje zasebno življenje?

Absolutno. Mislim, da te kot igralca vsaka vloga malo zaznamuje. Pri meni je bilo to še toliko bolj izrazito, ker je to moja prva prepoznavna vloga. Vloga lahko na zasebno življenje igralca vpliva tako pozitivno kot tudi negativno. Meni se je velikokrat zgodilo, da so ljudje razvili določene predsodke o meni – recimo to, da sem vzvišena, ker sem igrala v filmu. Ali pa, da mislim, da sem več kot drugi. To mi je res grozno, saj je totalno skregano z mojim dejanskim značajem, z mojim pogledom na življenje. 

So se zaradi prepoznavnosti ljudje začeli do tebe drugače vesti?

Sem ter tja se je zgodilo, da je bil kdo zaradi tega, ker me je prepoznal, bolj pocukran do mene, kot bi pričakovala. Ali da kdo hoče biti tvoj prijatelj samo zato, ker si medijsko prepoznaven. Zgodilo se mi je na primer, da se je javil nekdo, s katerim se že lep čas nisva slišala, da bi nenadoma spet rad vzpostavil stike.

In kako se odzoveš na takšne stike?

Najprej sem se vprašala, kakšni so tu zadaj motivi. Saj se hitro začuti, kakšni so dejanski nameni takšnih stikov.

Misliš … ljubezenske ponudbe?

Verjetno tudi kaj takšnega. Ampak saj veš, ljudje te drugače gledajo, ko si tako izpostavljen. Seveda ne vsi. Pri mojih prijateljih je drugače, vsi se dobrosrčno norčujejo iz mene, češ, Uma je naša igralka, Uma je naša zvezda. Pri mojih tesnejših prijateljih se odnos ni spremenil.

Te na ulici kdo prepozna in mogoče celo pokliče po imenu Gaja? Moram priznati, da ko me je kdo od sodelavcev vprašal, s kom imam intervju, sem vedno najprej izstrelil, da z Gajo, potem pa se popravil, da torej z Umo Štader.

(smeh) Ja, ja. Se mi zagotovo zgodi, da me ljudje kličejo Gaja. Še posebej zdaj, ko smo začeli promocijo filma in ljubitelji filma večkrat pristopijo do mene. Najbolj simpatično mi je, ko vidim, da si kakšni otroci ne upajo pristopiti, me samo postrani gledajo, in potem kar jaz pristopim in vprašam, ali poznajo Gajin svet. Najbolj me je pa presenetilo, ko smo šli z družino v hribe in je v koči k meni pristopila gospa in me prosila, ali se lahko slikam z njeno hčerko – jaz pa vsa prepotena in sem si samo mislila 'moj bog, kje ste me ravno zdaj našli.' (smeh)

Vlogo glavnega antagonista, tvojega nasprotnika, v filmu igra Jurij Zrnec. Sta imela dobro energijo na setu?

Z Jurijem se prek staršev poznava že iz časov, ko sem bila otrok. Sva si pa zdaj, na snemanju tretjega dela, prvič stopila iz oči v oči kot odrasli osebi. Meni je Jurij super. Ugotovila sem, da ima tudi resno plat, da ni vse samo lakotno smešno, kar mi je bilo zelo všeč. Skozi proces snemanja sva vzpostavila res lep odnos, ki se po mojem pokaže tudi v samem filmu. Bom ga pa malo zatožila, da res rad govori. (smeh) Ob petih zjutraj začne govoriti in ne ugasne, dokler ni konec snemanja. (smeh) Res je noro zabaven, močna prezenca, izredno močan igralec – tako zelo, da če nisi trden v sebi, te v vsakem kadru lahko povozi. On je the best.

Gledalci Jurija poznamo kot vrhunskega šaljivca, zdaj smo ga ducat let gledali v seriji Ja, Chef, tako da imamo pogosto mnenje, da če je on na kameri, bo to zagotovo smešna vloga. Me veseli, da se ni ujel v t. i. 'type casting' in da ga bomo tu videli v bolj resni vlogi.

Ja, zagotovo. Ko preživiš nekaj časa z njim, vidiš, da ima zelo močno drugo plat, ki pa je ne pokaže na prvo žogo. Ampak boste videli v filmu – nekaj scen je zelo resnih in Jurij jih je odigral tako dobro, da samo gledaš. Zagotovo boste navdušeni. 

Ste z igralsko ekipo zdaj že kot prava filmska družina?

To smo pa že nekaj časa. 

Si boste naredili skupne tatuje, kot igralci iz Gospodarja prstanov?

O moj bog. (smeh) Začeli smo z majicami, ampak mogoče bodo pa res kmalu že tatuji na vrsti.