Otroci in pretirana raba zaslonov: kako pogosto pa vi v otrokovi družbi uporabljate digitalne naprave?

Če ste odraščali v dobi "stacionarnih" računalnikov, so vam starši verjetno omejevali čas pred zaslonom. Šlo vam je na živce, a narediti niste mogli kaj dosti – mobilnih telefonov in ostalih naprav z dostopom do interneta takrat še ni bilo.

Današnja generacija otrok in mladih si to verjetno težko predstavlja: digitalizacija je posegla v vse pore družbe in spletne vsebine so dostopne na vseh vrstah naprav, kjerkoli in kadarkoli.

Po navedbah pediatrinje dr. Anje Radšel naj bi že dve- do triletni otroci pred zaslonom prebili povprečno dve uri na dan, kar v desetih letih nanese za celo leto časa, šolski otroci, ki večinoma že uporabljajo družbena omrežja, pa skrb vzbujajočih pet do šest ur na dan.

Prav iz tega razloga je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) leta 2021 pripravil smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih.

"V zadnjih letih smo priča velikemu porastu uporabe naprav z zasloni na vseh področjih življenja pri vseh generacijah, tudi med otroki in mladostniki. Poleg televizije smo začeli množično uporabljati pametne telefone, tablice, računalnike, igralne konzole in pametne ure, ki omogočajo dostop do internet praktično vsak trenutek in skoraj kjerkoli.

Povečuje se tudi raba naprav, ki omogočajo navidezno ali razširjeno resničnost, kot so očala z zasloni in tipali. Kljub temu da so mnoge oblike uporabe zaslonov lahko koristne, novi vzorci in trend naraščanja časa uporabe zaslonov med otroki in mladostniki zahtevajo temeljit premislek glede časovnih in vsebinskih okvirov, ki še omogočajo koristno in varno uporabo za njihovo zdravje," so zapisali in dodali, da obravnavanje te aktualne problematike zahteva poenotene in strokovne usmeritve.

Multidisciplinarna skupina strokovnjakov, ki se pri delu ukvarja z otroki in mladostniki, je tako med drugim pripravila prva slovenska nacionalna priporočila za rabo zaslonov v vrtcih, šolah, pri rabi pouka na daljavo; napotke, kako prepoznati prekomerno rabo zaslonov, časovna priporočila za starše in še marsikaj.

Zadnji podatki, pravi Anja Radšel, kažejo, da približno dve tretjini staršev v Sloveniji te smernice že pozna in uporablja.

"Vendar pa bi bilo mogoče smiselno, če bi te smernice poimenovali kar splošne smernice za uporabo zaslonov, saj se otroci največ učijo z zgledom. Mi se najpogosteje osredotočamo na otroke, na to, kaj v zvezi z zasloni je lahko škodljivo zanje, pozabljamo pa nase. Zato moramo premisliti, kolikokrat neka digitalna naprava prekine stik med nami in otrokom.

To je posebej pomembno pri predšolskih otrocih, ki se največ učijo iz okolice in res potrebujejo živi stik. Do drugega leta se zato priporoča, da so čim manj v stiku z digitalnimi napravami, najbolje pa, da jih sploh ne uporabljajo."

Dodaja, da se ji zdi debata o varni rabi zaslonov izjemno pomembna, ker je družba prežeta z njimi, obenem pa pretirana raba zaslonov kvarno vpliva tako na telesni kot na duševni razvoj.

"Evolucijsko smo narejeni tako, da moramo živeti v skupnosti in čutiti drug drugega, na družbenem omrežju pa smo samo član skupine, kar nam ne more dati enakega občutka kot življenje v skupnosti," poudarja.

RTV Slovenija o rabi zaslonov z izvirnimi vsebinami

Vseprisotno digitalizacijo in porast rabe zaslonov spremljajo tudi ustvarjalci vsebin na RTV Slovenija. Skupaj z Anjo Radšel, ki sodeluje v nekaterih njihovih informativnih vsebinah, urednicami in uredniki ter voditeljicami in voditelji oddaj so zato te dni predstavili nov programski paket vsebin lastne in mednarodne produkcije na temo digitalne varnosti.

Ker 6. februar predstavlja dan varne rabe interneta, bodo tematiko obeležili v svojih televizijskih, radijskih in spletnih vsebinah ter tako opozorila na aktualna in pereča vprašanja v družbi, povezana z uporabo zaslonov.

S spletnimi videoprispevki (Digitalno pametni 2), ki jih bodo predvajali tudi znotraj nedeljskega Živ žava, bodo naslovili temo pretirane in škodljive rabe zaslonov ter posledic na duševno zdravje s poudarkom na najstnikih in mlajših odraslih.

Morda vas zanima tudi:

• Marcel Štefančič se je vrnil na prvi program
• RTV umaknila komentatorja Andreja Stareta

V sklopu dokumentarnih oddaj si boste na TV Slovenija lahko ogledali nekaj premiernih, pa tudi nekaj ponovitvenih dokumentarnih filmov s to temo: švicarski dokumentarec Dekliška druščina, izobraževalni film domače produkcije Digitalna odvisnost, španski dokumentarec Zasvojeni s tehnologijo, češko-slovaško dokumentarno oddajo Ujete v medmrežju, francosko dokumentarno oddajo Instagram brez filtra in britansko oddajo Učinek TikToka.

Posebej izpostavljajo tudi pogovorno oddajo z naslovom (Ne)varni: Digitalno odvisni, ki jo bosta vodila Tina Antončič in Dino Subašić. S pomočjo strokovnjakov, raziskovalcev uporabe spleta in najrazličnejših aplikacij, psihologov in sociologov bo v njej govora o naših življenjih in navadah, vse bolj prepletenih z uporabo zaslonov; tako o njihovih pozitivnih kot negativnih vidikih.

Pogovoru v studiu se bodo pridružili tudi mladi, ki bodo s svojimi izkušnjami in pogledi aktivno sodelovali v debati.

Podobno tematiko bodo obravnavali tudi na Prvem programu Radia Slovenija, in sicer v oddajah Svetovalni servis ter Studio ob 17.00. Vse vsebine bodo zbrane v posebni rubriki Digitalno varni.

Za otroke najvarnejša televizija

V sklopu predstavitve novih vsebin je pediatrinja Anja Radšel povedala še, da je kljub razširjeni ponudbi naprav za otroke še vedno najbolj varno in priporočljivo, da med vsemi zasloni zanje izberemo televizijskega.

"Risanke so na primer seveda namenjene otrokom, jih je pa potrebno časovno omejiti in vedeti, da niso vse primerne za otroke. Varneje je, če se jih otrok poslužuje na nekem programu, ki mu lahko zaupamo. Če jih gleda na pametnih napravah, pa je dobro, da starši izberejo tiste, ki so primerne zanj, in jih umestijo v nek dnevni ritem družine.

Na pametnih napravah so namreč otroci prepuščeni celotnemu spektru sveta, ki se tam dogaja, sami jadrajo skozi vsebine in ne vedo, na kaj bodo naleteli," je pojasnila in dodala, da je prav tako zagovornica tega, da je čas, ko otrok uporablja zaslon, vnaprej določen in dogovorjen, ni pa treba otroka z njim zamotiti za vsako ceno, ko na primer čaka na pregled pri zdravniku, na hrano v restavraciji ali kaj podobnega. 

"Ta čas naj bo dejansko namenjen čakanju, otrok naj se poskuša zamotiti s stvarmi, ki niso digitalne, se družiti in tako dalje. Naj mu bo kdaj tudi malo dolgčas in naj se nauči počakati, namesto da bi bil v čisto vsaki situaciji zamoten z zasloni."