Četrt stoletja je živela v ujetništvu, čistila, prenašala udarce in se prehranjevala z ostanki hrane. Danes se spet uči matematiko, igra nogomet in odhaja na počitnice.
To je zgodba o ženski, ki dokazuje, da je tudi po nepredstavljivem trpljenju mogoče začeti znova.
Hiša krute ženske brez vesti
Ko je leta 1996 kot 16-letno dekle prišla v hišo Amande Wixon v britanskem mestu Tewkesbury, si verjetno ni predstavljala, da bo tam preživela naslednjih 25 let. Pravzaprav bi morala ostati le en konec tedna. Toda iz hiše, v katero je vstopila kot najstnica, je odšla šele kot ženska v štiridesetih letih.
Vmes je minilo četrt stoletja. Svet se je spreminjal, ljudje so odraščali, si ustvarjali družine, potovali in živeli svoja življenja. Ona pa je ostajala za istimi štirimi stenami, prisiljena v gospodinjska opravila in popolnoma odvisna od ženske, ki jo je zadrževala v ujetništvu.
Danes je njena zgodba vendarle dobila drugačen konec. Amanda Wixon je bila marca 2026 obsojena na 13 let zapora, njena nekdanja žrtev pa je po letih trpljenja prvič zares dobila priložnost za življenje.
Namesto doma je dobila zapor
Ženska, ki je mediji zaradi zaščite njene identitete imenujejo le kot gospa K., je imela učne oziroma kognitivne težave. Ko je kot najstnica prišla k Wixonovi, je bila zato še posebej ranljiva. Amanda Wixon, mati desetih otrok, je njeno ranljivost izkoristila.
Dekle je moralo čistiti hišo, pripravljati hrano, skrbeti za otroke in opravljati številna druga gospodinjska dela. Za svoje delo ni prejemalo plačila, pogosto pa ni dobilo niti primernega obroka. Prehranjevala se je z ostanki hrane, živela v umazanem prostoru s plesnivimi stenami in spala na umazani posteljnini. V sobi, ki so jo policisti pozneje primerjali z zaporniško celico, ni bilo niti žarnice.
Če dela ni opravila po pričakovanjih, je sledilo nasilje. Wixonova jo je pretepala, tudi z ročajem metle, ji proti njeni volji brila lase in jo silila zaužiti čistilna sredstva. Preprečevala ji je tudi normalno osebno higieno in dostop do zdravstvene oskrbe.
Ko so jo po 25 letih rešili, je imela ženska poškodovane zobe, brazgotine in številne nezdravljene zdravstvene težave. Zaradi dolgotrajnega klečanja med čiščenjem tal je imela močno odebeljeno kožo na gležnjih in stopalih.
Medtem je Wixonova v njenem imenu prejemala socialne prejemke. Po navedbah tožilstva je v vseh teh letih tako pridobila več kot 100.000 britanskih funtov.
Sosedom lagala, da se je odselila na Škotsko
Morda najbolj pretresljivo pri tej zgodbi je dejstvo, da se je vse dogajalo v običajni stanovanjski hiši, sredi naselja, kjer so ljudje živeli svoja vsakdanja življenja.
Sosedje so mlado žensko sprva še videvali, nato pa je izginila iz njihovega vidnega polja. Ko so spraševali po njej, jim je Wixonova govorila, da se je s fantom preselila na Škotsko. V resnici ni odšla nikamor.
Leta so minevala, ne da bi imela ženska običajne stike z zunanjim svetom. Ni hodila k zdravniku ali zobozdravniku, ni se mogla svobodno sprehajati in ni imela možnosti odločati o svojem življenju.
Nekdanja soseda je po razkritju primera celo povedala, da je pristojne službe že pred leti opozarjala na sumljive okoliščine. Primer je zato odprl tudi neprijetno vprašanje, kako je lahko ranljiva oseba tako dolgo živela v ujetništvu, ne da bi jo kdo zaščitil.
Po 25 letih nekdo vendarle poklical policijo
Preobrat se je zgodil marca 2021, ko je eden od sinov Amande Wixon policiji sporočil, da ga skrbi za žensko, ki je živela v njihovi hiši. Izkazalo se je tudi, da je imela žrtev skrivni telefon, s katerim je poskušala poiskati pomoč.
Ko so policisti 15. marca prišli na naslov, so našli prestrašeno žensko v izjemno slabih življenjskih razmerah. Povedala jim je, da se tam ne počuti varno, da jo Mandy pretepa in da želi oditi. Policisti so jo odpeljali na varno. Po 25 letih je bila končno svobodna.
Toda svoboda je zanjo pomenila tudi začetek povsem novega, neznanega sveta.
Ni vedela, kako prečkati cesto, danes potuje v tujino
Po rešitvi so ženski zagotovili novo bivališče in skrbnico v okviru britanskega programa Shared Lives, ki ranljivim odraslim omogoča življenje v varnem družinskem okolju.
Njena nova skrbnica je pozneje za britanske medije povedala, da je bilo okrevanje sprva zelo počasno. Ženska ni bila vajena nežnosti in prijaznosti. Sprva ni želela niti objema. Potrebovala je več tednov, preden je začela zaupati ljudem, ki so ji želeli pomagati.
Naučiti se je morala tudi stvari, ki se večini zdijo povsem samoumevne. Ni vedela, kako varno prečkati cesto, kako se znajti v trgovini ali kako izbrati primerna oblačila glede na vreme.
Dolga leta prisilnega dela so pustila posledice. Še po osvoboditvi je čutila potrebo, da mora nenehno čistiti. Še vedno tudi doživlja nočne more in podoživlja nasilje. Včasih se ji zdi, da v svojem novem domu vidi Wixonovo. Boji se, da bi se nekdanja mučiteljica vrnila in jo znova odpeljala. Nenadni zvoki jo lahko prestrašijo, občutek varnosti pa je nekaj, kar se še vedno uči graditi.
"Nihče mi ne more vrniti teh 25 let," je povedala.
A počasi so prihajali tudi lepši trenutki.
Ženska se je vključila v izobraževanje, začela se je učiti angleščine in matematike ter odkrila veselje do športa. Danes igra nogomet v lokalni ekipi.
In zgodilo se je še nekaj, kar bi se ji v letih ujetništva najbrž zdelo povsem nepredstavljivo. Odšla je na počitnice v tujino.
Njena mučiteljica bo morala za zapahe
Amanda Wixon, danes stara 56 let, je bila medtem spoznana za krivo šestih kaznivih dejanj, med drugim prisilnega dela, protipravnega odvzema prostosti in fizičnih napadov.
Sodišče jo je 12. marca obsodilo na 13 let zapora, od katerih mora dve tretjini prestati za zapahi, preden bo lahko upravičena do pogojne izpustitve.
Med sojenjem ni pokazala obžalovanja.
Viri: The Guardian, Sky News, ITV News, Crown Prosecution Service
