Skoraj dva tisoč let so bili videti kot zogleneli kosi lesa. Zdaj je raziskovalcem s pomočjo rentgenskih posnetkov, računalniških programov in umetne inteligence uspelo razkriti, kaj v sebi skrivajo.
Papirusi iz Herkulaneja (Herculaneum Papyri) so edina ohranjena antična knjižnica, ki je preživela do danes. Ne gre za en sam papirus, ampak za okoli 1.800 zvitkov, najdenih v t. i. Vili papirusov (Villa dei Papiri) v Herkulaneju, mestu, ki ga je skupaj s Pompeji leta 79 n. št. zasul izbruh Vezuva.
Ogenj jih je uničil – in hkrati ohranil
Ko je izbruhnil Vezuv, so Herkulanej preplavili izjemno vroči piroklastični tokovi. Zaradi visokih temperatur so se papirusni zvitki karbonizirali oziroma poogleneli. Njihova notranjost je bila tako rekoč "zapečena", debela plast vulkanskega materiala pa jo je nato zaščitila pred kisikom, vlago in nadaljnjim propadanjem.
Prav katastrofa, ki je uničila mesto in pokopala njegove prebivalce, je knjižnico paradoksalno ohranila skoraj dve tisočletji. Ko so zvitke sredi 18. stoletja odkrili, številni sprva sploh niso vedeli, kaj imajo pred seboj. Črni, deformirani predmeti so bili videti kot zoglenela polena. Nekatere so zavrgli, druge pa poskušali fizično odviti. Pri tem so se številni zdrobili, raztrgali ali za vedno izgubili. Pozneje so razvili previdnejše mehanske metode odpiranja, vendar je postopek ostal izjemno počasen in tvegan.
Izziv Vesuvius Challenge
Pravi preboj je omogočil mednarodni raziskovalni projekt z imenom Vesuvius Challenge, ki od leta 2023 k razvoju novih metod vabi raziskovalce, računalniške strokovnjake in tekmovalce z vsega sveta. Cilj izziva je prebrati zoglenele ter še vedno zaprte papiruse iz Herkulaneja, ne da bi jih fizično odprli ali poškodovali.
Projekt poteka tako, da daje sodelujočim na voljo visokoločljive tridimenzionalne rentgenske posnetke zvitkov, ti pa nato razvijajo rešitve za prepoznavanje posameznih plasti papirusa, njihovo virtualno odvijanje, odkrivanje črnila ter razbiranje grških in latinskih besedil. Pri tem uporabljajo računalniški vid, strojno učenje oziroma umetno inteligenco in rentgensko mikrotomografijo. Za pomembne preboje podeljujejo tudi denarne nagrade.
Leta 2023 so sodelujoči razkrili prve daljše odlomke iz zaprtega zvitka, leta 2026 pa jim je prvič uspelo virtualno odviti in prebrati celoten ohranjeni del zvitka PHerc. 1667. Projekt zdaj želi razviti dovolj zanesljiv in hiter postopek, da bi lahko prebrali še druge neodprte herkulanejske papiruse.
Po preboju z zvitkom PHerc. 1667 raziskovalci ne ugotavljajo več, ali je zaprte papiruse sploh mogoče prebrati. Zdaj iščejo način, kako bi postopek pospešili in ga uporabili pri več sto preostalih zvitkih. To je eden najbolj osupljivih primerov povezovanja arheologije in sodobne tehnologije.
Kako je mogoče brati zaprt zvitek?
Znanstveniki zvitke najprej posnamejo z izjemno zmogljivo rentgensko mikrotomografijo. Tako dobijo podroben tridimenzionalni prikaz njihove notranjosti in posameznih, tesno stisnjenih plasti papirusa. Računalniški programi nato sledijo nagubanim in deformiranim plastem ter jih digitalno ločijo in poravnajo. Postopek imenujejo virtualno odvijanje.
Ker je bilo črnilo na osnovi ogljika po sestavi zelo podobno karboniziranemu papirusu, ga je na rentgenskih posnetkih težko razločiti. Pri tem pomagajo modeli strojnega učenja, ki prepoznavajo drobne spremembe na površini papirusa in iščejo sledi črnila. Končni rezultat je ravna digitalna površina, na kateri lahko strokovnjaki začnejo prepoznavati črke, besede in stavke. Izvirni zvitek med postopkom ostane zaprt in nepoškodovan.
Kaj je bilo zapisano?
Izkazalo se je, da vsebuje filozofsko razpravo o etiki, človeški naravi, vzgibih in moralnem napredku. Dokazi kažejo, da gre za stoiško delo iz drugega stoletja pred našim štetjem. V zadnjem ohranjenem stolpcu je omenjen Aristokreon, nečak in učenec znamenitega stoiškega filozofa Hrizipa. Besedilo je zaradi poškodb mestoma nepopolno, vendar so številne odlomke kljub temu prebrali prvič po skoraj 2000 letih.
View this post on Instagram
Danes znanstveniki s pomočjo rentgenskih posnetkov, računalniških programov in umetne inteligence razbirajo njihove skrite besede, ne da bi krhke zvitke sploh odprli.
Pomen najdbe je ogromen
Papirusi iz Herkulaneja veljajo za eno najdragocenejših arheoloških najdb vseh časov. Gre za edino knjižnico iz grško-rimskega sveta, ki se je ohranila do danes. Knjižnice, ki so obstajale v antičnem svetu, so skozi stoletja izginile. Tudi njihova dela so se ohranila le, če so jih poznejše generacije znova in znova prepisovale. Herkulanejski papirusi pa ponujajo neposreden vpogled v besedila, ki so jih brali izobraženi prebivalci grško-rimskega sveta.
Večina doslej razvozlanih del je napisana v grščini in povezana z epikurejsko filozofijo. Med njimi prevladujejo spisi Filodema iz Gadare, filozofa in pesnika iz prvega stoletja pred našim štetjem. Besedila obravnavajo etiko, glasbo, retoriko, poezijo, religijo in naravoslovje. Arheologi že dolgo domnevajo, da bi lahko v še neizkopanem delu vile obstajala tudi ločena zbirka latinskih del, vendar ta možnost za zdaj ostaja nepotrjena.
Med še neprebranimi zvitki bi se lahko skrivala dela, ki so veljala za izgubljena, vendar njihove vsebine za zdaj ni mogoče napovedati. Raziskovalci upajo na nova filozofska, zgodovinska in literarna besedila ter na morebitna dela avtorjev, ki jih danes poznamo samo po naslovih ali navedbah drugih antičnih piscev.
