L. PA. | 20. 3. 2024, 06:00

Zlovešča kapelica v naši bližini, ob kateri ledeni kri: lestenec je narejen iz ... (FOTO)

Profimedia

Ocenjujejo, da so v kapeli okostja 40.000 do 70.000 ljudi.

Se želite na kar najbolj mrakoben način soočiti s človeško minljivostjo? Nič lažjega: obiščite kapelo Kostnica Sedlec na Češkem, v predmestu Kutne Gore. Iz osrednje Slovenije boste do tja potrebovali približno šest ur vožnje: če obisk združite z nastanitvijo v dobro uro oddaljeni Pragi, dobite zanimiv itinerarij za vikend izlet.

Na zunaj ni objekt, ki spada h katoliški Pokopališki cerkvi vseh svetih, nič posebnega: prepoznamo lahko nekatere značilnosti poznogotske arhitekture, tik ob njem pa je pokopališče.

Toda ob vstopu v notranjost vas čaka morbidno presenečenje: precej interierja je narejenega iz človeških kosti.

Ocenjujejo, da naj bi se v kapeli nahajala okostja 40.000 do 70.000 ljudi, ki tvorijo piramide, stropno okrasje, ornamente in preostali cerkveni dekor; celo podpis rezbarja Františka Rinta, ki se je domislil takšne "organizacije" okostij, je sestavljen iz – seveda, kosti.

Najbolj impozanten in srhljiv del kapele pa je gotovo ogromen 'kostni' lestenec, ki naj bi vseboval čisto vse kosti v človeškem telesu.

Restavrator med popravilom lestenca iz kosti.

Restavrator med popravilom lestenca iz kosti.

Profimedia

Zaželena lokacija za pokope

Zgodovina cerkve in pokopališča ob njej sega v leto 1278, ko je kralj Otokar II. Přemysl poslal opata cistercijanskega samostana v Sedlecu v Sveto deželo. Opat se je vrnil z nekaj zemlje, ki jo je raztresel po tamkajšnjem pokopališču, zaradi česar je to postala ena najbolj zaželenih lokacij za pokope v deželi. Število trupel na pokopališču se je z epidemijo kuge in husitskimi vojnami drastično povečalo.

V petnajstem stoletju so okostja izkopali, da bi naredili prostor za širitev mesta, pa tudi nove pokope, odvečne kosti pa so shranili v podzemno kapelo, kjer so zanje skrbeli napol slepi samostanski menihi, ki so jih prvi začeli zlagati v piramide.

Menihi so imeli do okostij drugačen odnos, kot ga imamo danes: z njihovo pomočjo so najlažje udejanjali koncept 'memento mori' (latinski rek, ki dobesedno pomeni "pomni, da boš umrl"), ki jih je opominjal na to, da je življenje kratko in da bodo kmalu v nebeškem kraljestvu.

Morda vas zanima tudi:

Ko je v devetnajstem stoletju kapelo kupila družina Schwarzenberg in v kapeli odkrila gomile kosti, pa so najeli že omenjenega rezbarja Františka Rinta, da bi se domislil, kako jih organizirati – oziroma kaj sploh storiti z njimi. Rint je kapeli tako dal podobo, kakršno poznamo danes, in svoj – četudi precej mračen – umetniški pečat. 

Kljub morbidnemu vzdušju je kapela izjemno dobro obiskana.

Kljub morbidnemu vzdušju je kapela izjemno dobro obiskana.

Profimedia

Kostnica je danes na seznamu Unescove svetovne dediščine, njena morbidna podoba pa ji je prinesla mednarodno slavo: letno jo namreč obišče tudi 500.000 obiskovalcev, kar jo uvršča med najbolje obiskane turistične znamenitosti na Češkem.

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec