Mnogi potrebujejo daljši premor od dela, zato si vse več ljudi vzame več mesecev ali celo leto dni odmora.
Dolga leta je veljalo nenapisano pravilo. Šolanje, služba, nekaj desetletij dela, šele nato upokojitev in dolgo pričakovani počitek. Zdaj vse več ljudi poskuša ta vrstni red spremeniti. Namesto da bi čakali na konec delovne dobe, si sredi kariere vzamejo večmesečni premor, potujejo, počivajo ali se posvetijo nečemu, kar so dolga leta odlagali, nato pa se znova vrnejo na delo.
O tem pojavu, imenovanem mikroupokojitev (oz. micro-retirement, mini-sabbatical ali adult gap year), je v začetku leta 2026 pisala tudi agencija Associated Press. Kot je navedla, si danes vse več ljudi vzame daljše premore od dela. Ti lahko trajajo več mesecev, pri čemer ni enotnega pravila, kako morajo biti videti. Nekateri izkoristijo obdobje med dvema zaposlitvama, drugi vzamejo odobren plačani ali neplačani dopust, tretji pa sami prihranijo dovolj denarja, da si lahko privoščijo daljši premor.
Kaj pravzaprav je 'mikroupokojitev'?
Izraz je lahko zavajajoč, saj ne gre za pravo upokojitev. Posameznik ne konča svoje delovne poti, temveč jo začasno prekine z namenom, da se pozneje vrne na delo.
Skupno tem premorom je, da so občutno daljši od običajnega letnega dopusta. Ljudje jih izkoristijo za potovanja, osebne projekte, počitek ali spremembo življenjskega ritma. Nekateri jih načrtujejo vnaprej, pri drugih pa se pojavijo v obdobju med dvema zaposlitvama.
Raziskovalci, ki preučujejo daljše premore v karieri, že več let spremljajo, kaj se zgodi, ko zaposleni za dalj časa izstopijo iz običajne delovne rutine. Ekipa, povezana s projektom Sabbatical Project, je intervjuvala 50 strokovnjakov z različnih področij, ki so si vzeli daljši premor od dela, in prepoznala različne vzorce – od dela na osebnih projektih do potovanj in okrevanja po izčrpanosti. Več kot polovica udeležencev je svoj premor financirala z lastnim denarjem.
Nekateri dajo odpoved, drugi si le vzamejo daljši dopust
Zato 'mikroupokojitev' ne pomeni nujno odpovedi delovnega razmerja. Nekaterim zaposlenim delodajalec odobri več tednov ali mesecev plačanega oziroma neplačanega dopusta, drugi pa izkoristijo obdobje po odhodu z enega delovnega mesta, preden začnejo opravljati naslednje delo.
AP navaja primer Roshide Dowe, ki je pri 39 letih v Kaliforniji ostala brez službe. Namesto da bi takoj začela iskati novo zaposlitev, se je odločila, da bo eno leto potovala. Ta izkušnja jo je pozneje usmerila na povsem drugačno poklicno pot.
Drugi ljudje takšne premore med kariero ponovijo večkrat. Gregory DuBois, ki je delal v sektorju IT, se je ob prehodu na nova delovna mesta dogovarjal za daljša obdobja odmora, saj jih je razumel kot način, da si opomore pred naslednjim obdobjem dela.
Kira Schabram, profesorica menedžmenta na Univerzi v Washingtonu, je za AP povedala, da vse več podjetij zaposlenim omogoča, da si vzamejo več tednov ali mesecev plačanega ali neplačanega dopusta, med drugim tudi zato, da bi obdržala dragocene zaposlene.
Največje vprašanje je denar
Zamisel, da bi nekdo za nekaj mesecev preprosto prenehal delati, zveni privlačno, vendar za številne ljudi ni realna.
AP navaja, da so med največjimi ovirami prav stroški, družinske obveznosti in strah pred tem, kako bodo premor dojemali prihodnji delodajalci ali okolica. Kakor koli že, sama priljubljenost izraza kaže, da se spreminja način, kako del ljudi razmišlja o karieri.
Vir: AP, Mondo
