Včasih največja zgodovinska odkritja niso skrita v pozabljenih jamah ali pod ruševinami, temveč na knjižnih policah.
Prav to se je zgodilo v pariški narodni knjižnici Richelieu Library (Bibliotheque Nationale de France-National Library of France-BnF), kjer je več kot dve stoletji skoraj neopazno ležal skromen notni zvezek. Ko so strokovnjaki ugotovili, kdo ga je napisal, so spoznali, da imajo pred seboj eno najpomembnejših glasbenih odkritij – doslej neznan Mozartov rokopis.
Pisava se mu je zdela znana
Na prvi pogled je šlo za povsem običajen notni zvezek iz 18. stoletja. Toda februarja letos je kustos glasbenih zbirk François-Pierre Goy prepoznal značilno pisavo Wolfganga Amadeusa Mozarta (1756–1791).
Odkritje je navdušilo glasbene zgodovinarje. Predsednik francoske Narodne knjižnice Gilles Pécout ga je označil za eno najpomembnejših odkritij, saj ponuja izjemen vpogled v Mozartovo življenje in delo v času njegovega bivanja v Parizu.
Sedem neznanih skladb
V 44-stranskem zvezku so raziskovalci našli sedem skladb za flavto in harfo ter številne kompozicijske vaje. Jasno je postalo, da ne gre le za veliko izgubljeno mojstrovino, temveč tudi za učni zvezek, ki razkriva, kako je Mozart poučeval svoje učence.
Strokovnjaki menijo, da je zvezek nastajal med učnimi urami, ki jih je Mozart leta 1778 vodil za mlado aristokratinjo in nadarjeno harfistko Marie-Louise-Philippine de Bonnières de Guînes. Zanimivo je, da so del zapiskov zapisali tako učitelj kot učenka, zato je mogoče spremljati, kako sta glasbene ideje razvijala skoraj sproti.
Po francoski revoluciji je rokopis pristal v zbirkah pariške Narodne knjižnice, kjer je skoraj 250 let ostal neopažen. Šele letos so strokovnjaki prepoznali njegovo pravo vrednost.
Pomemben košček Mozartove zgodovine
Rokopis osvetljuje obdobje med majem in julijem 1778, ko je Mozart živel v Parizu. Raziskovalci domnevajo, da bi lahko bil povezan tudi z nastankom njegovega znamenitega Koncerta za flavto in harfo (KV 299). Zvezek se nenadoma konča z nedokončanimi vajami in praznimi stranmi. Zgodovinarji domnevajo, da se je poučevanje zaključilo, ko se je Mozartova učenka 26. julija istega leta poročila.
Ob odkritju so glasbeniki Orchestre Philharmonique de Radio France skladbe tudi prvič javno izvedli v prostorih knjižnice Richelieu. Tako so po več kot dveh stoletjih znova zazveneli toni, ki bi lahko za vedno ostali skriti med arhivskim gradivom.
