V Turčiji so po naključju odkrili čisto pravo podzemno mesto Derinkuyu, ki je imelo predore, vodnjake, cerkve in kamnita vrata, ki so prebivalce varovala pred sovražniki.
Globoko pod hišami in ulicami osrednje Turčije se skriva celotno mesto s predori, prostori, cerkvami in vodnjaki. Ljudje so v njem stoletja iskali zatočišče pred osvajalci. Še posebej osupljivo pa je dejstvo, da je bilo to podzemno naselje zasnovano tako, da se je lahko pred nevarnostjo vanj zateklo več tisoč ljudi, ki so lahko pod zemljo ostali skriti tudi dalj časa.
Gre za Derinkuyu, podzemno mesto v Kapadokiji, ki danes velja za eno najbolj nenavadnih zgodovinskih znamenitosti Turčije. Po ocenah je lahko nudilo zatočišče kar 20.000 ljudem, njegov labirint prehodov in prostorov pa sega več deset metrov pod zemeljsko površje.
Derinkuyu ni bil zgolj zatočišče, kamor bi se ljudje zatekli za nekaj ur, dokler nevarnost ne bi minila. Šlo je za zapleten podzemni kompleks s prostori, namenjenimi različnim potrebam vsakdanjega življenja.
V skalo so bili vklesani bivalni prostori, kuhinje, shrambe za hrano, hlevi, vinske kleti, verski objekti in prostori za druženje. V mestu so bili tudi vodnjaki in prezračevalni jaški, ki so zagotavljali oskrbo z vodo in kroženje zraka po različnih podzemnih ravneh.
Vse to je bilo izjemno pomembno, saj so se prebivalci glede na okoliščine lahko pod zemljo zadrževali dalj časa. Namesto da bi bili na površju izpostavljeni napadom, so se lahko umaknili v mrežo prostorov in prehodov, ki jih je bilo od zunaj zelo težko opaziti.
Ogromna kamnita vrata so varovala vhode
Ena najzanimivejših značilnosti Derinkuyuja so masivna okrogla kamnita vrata, s katerimi so lahko zaprli posamezne prehode. Spominjala so na velike kamnite diske, njihov namen pa je bil sovražnikom otežiti vdor v podzemne prostore.
Tudi ozki hodniki so imeli obrambno funkcijo. Gibanje po njih je bilo oteženo, hkrati pa so prebivalcem omogočali umik globlje v kompleks in zapiranje posameznih delov mesta, če bi napadalcem uspelo prodreti v notranjost.
Prav zaradi takšne zasnove podzemno mesto ni bilo namenjeno zgolj skrivanju, temveč je predstavljalo skrbno načrtovano zatočišče. Njegovi graditelji so morali razmišljati o tem, kako zaščititi ljudi, jim zagotoviti osnovne življenjske pogoje in sovražnikom preprečiti, da bi jih zlahka dosegli.
Kdo je zgradil podzemno mesto in zakaj?
Natančen izvor najstarejših delov Derinkuyuja še danes ni povsem pojasnjen. Domnevajo, da so prvi prostori nastali že v prvem tisočletju pred našim štetjem, kompleks pa so v naslednjih stoletjih širili in prilagajali potrebam različnih prebivalcev.
Posebej pomembno vlogo je imel v bizantinskem obdobju, ko so krščanske skupnosti v Kapadokiji podzemna naselja uporabljale za zaščito pred preganjanjem in vojaškimi vpadi.
Skozi stoletja so različne generacije dograjevale obstoječe prostore in prehode ter tako ustvarile vse bolj razvejano podzemno mrežo.
Skrivnost so odkrili šele med prenovo hiše
Čeprav je Derinkuyu pod naseljem obstajal že stoletja, ga je širša javnost ponovno odkrila šele leta 1963.
Eden od domačinov je med prenovo svoje hiše podrl zid in za njim odkril skrit prostor. Nadaljnje raziskovanje je razkrilo, da ta vodi v precej večji podzemni kompleks.
Tako se je na videz povsem običajna prenova hiše spremenila v odkritje celotnega podzemnega mesta, katerega hodniki in prostori pričajo o življenju ljudi, ki so morali v preteklosti poiskati način, kako se zaščititi pred nevarnostmi.
Danes je del Derinkuyuja odprt za obiskovalce, ki se lahko sprehodijo po njegovih ozkih predorih in pokukajo v prostore, vklesane v skalo.
Kljub temu vsi deli podzemnega mesta niso dostopni, saj so nekateri prehodi zaradi zagotavljanja varnosti obiskovalcev zaprti.
Vir: Mondo
