Prišel v strogo varovan zapor v ameriški zvezni državi Washington z bremenom življenja, zaznamovanega s slabimi odločitvami, drogami, nasiljem in kriminalom.
Leta 2011, ko je bil Christopher Havens star 31 let, se je njegova prihodnost zdela zapečatena. Za večino ljudi je zapor kraj, kjer se ambicije končajo in upanje počasi ugasne. Toda Christopherju je zapor dal nekaj, česar prej nikoli ni imel: čas.
Med prestajanjem kazni se je znašel v samici. Sam, med hladnimi betonskimi stenami, odrezan od sveta, z dolgimi urami, ki jih ni imel s čim zapolniti. Potem pa mu je nekega dne zaporniški prostovoljec pod vrata potisnil nekaj ugank sudoku.
Nič posebnega. Samo številke na papirju. Toda Christopher jih je začel reševati. Najprej zato, da bi si krajšal čas. Potem iz radovednosti. In nazadnje zato, ker je v številkah začel odkrivati nekaj, česar prej ni poznal. Red. Logiko. Lepoto.
V življenju, ki mu je dolga leta vladal kaos, je matematika ponudila svet, v katerem so obstajala jasna pravila. Svet, v katerem ni bilo pomembno, kdo si, od kod prihajaš ali kaj si storil v preteklosti. Pomembno je bilo le, ali razumeš problem in ali znaš poiskati rešitev.
Matematika nikoli ni bila njegova močna stran. Skozi šolanje se je komaj prebijal, nato pa ga je brez jasnega cilja opustil. Toda sam v svoji celici, z dolgimi urami pred seboj in brez stvari, ki bi mu odvračale pozornost, je začel reševati naloge.
V zaporniškem izobraževalnem programu je nato zaprosil za dodatne knjige. Sam se je naučil algebre, potem diferencialnega in integralnega računa, nazadnje se je lotil naprednih matematičnih področij, s katerimi se večina študentov zunaj univerzitetnih predavalnic nikoli ne sreča.
Noč za nočjo je delal sam, polnil strani z matematičnimi simboli in dokazi. Potem pa v nekem trenutku naletel na meje svojega znanja. Nekateri pojmi so bili preveč zapleteni, da bi jih lahko razvozlal brez pomoči. Potreboval je nekoga, ki bi ga usmerjal.
Zato je Christopher storil nekaj drznega: začel je pisati pisma poklicnim matematikom po vsem svetu in jih prositi za pomoč. Večina mu ni nikoli odgovorila. Kar je bilo po svoje razumljivo. Pisma obsojenega morilca z vprašanji o abstraktni matematiki se le redko znajdejo na vrhu seznama prednostnih nalog univerzitetnih profesorjev.
Pa vendar je eno od teh pisem našlo pot do Umberta Cerrutija, profesorja matematike z Univerze v Torinu.
Cerruti Christopherja ni podcenjeval ali obravnaval zviška. Nasprotno – postavil ga je pred izziv. Poslal mu je gradivo s področja teorije števil, ene najbolj abstraktnih in zahtevnih vej matematike, ter mu zastavil probleme, ki bi bili trd oreh celo za izkušene raziskovalce. Christopher pa mu je odgovarjal s stranmi in stranmi ročno napisanih rešitev. Njegovo delo je bilo skrbno, matematično dosledno in izvirno.
Zgolj s papirjem, svinčniki in knjigami je v zaporniški celici začel raziskovati verižne ulomke in kvadratna iracionalna števila . matematične zamisli, s katerimi se je pred več kot dva tisoč leti ukvarjal že Evklid.
To niso bile več šolske naloge. To je bilo pravo znanstveno raziskovanje. Nato je prišel trenutek, ki je osupnil vse. Christopher je prišel do izvirnega matematičnega odkritja. Odkril je nove povezave v teoriji števil, ki so se dotlej izmikale drugim raziskovalcem.
Cerruti je njegovo delo posredoval kolegom. Pregledali so ga. Preverili njegove ugotovitve. In potrdili, da držijo.
To ni bil izjemen dosežek zgolj zato, ker ga je dosegel zapornik. To je bil izjemen dosežek. Pika.
A convicted murderer in Seattle turned his life around by solving a mathematical mystery dating back to ancient Greece. Witness Christopher Havens’ incredible journey from prisoner to published mathematician. #history, #prison, #mathematician, #ancient, #genius https://t.co/mYWYjKpuWk
— Ancient Origins (@ancientorigins) February 5, 2025
Akademski svet je postal pozoren
Leta 2020 je bila v ugledni, strokovno recenzirani znanstveni reviji Research in Number Theory objavljen strokovni članek o njegovem odkritju s štirimi podpisniki. Na prvem mestu je bilo navedeno njegovo ime Christopher Havens, sledili so mu prominentni matematiki in profesorji, s katerimi je na tem problemu sodeloval: Stefano Barbero, Umberto Cerruti in Nadir Murru.
Človek, ki je prestajal večdesetletno zaporno kazen, brez univerzitetne diplome, brez dostopa do računalnikov in univerzitetnih knjižnic, je prispeval izvirno matematično znanje na ravni doktorskega raziskovanja.
Akademski svet je postal pozoren.
Matematiki so si izmenjevali njegov znanstveni članek. Pedagogi so njegovo zgodbo navajali kot dokaz, da človekovega potenciala pogosto ne določa njegovo poreklo ali preteklost, temveč priložnosti, ki jih dobi. Za njegovo zgodbo so se začeli zanimati novinarji in filmski ustvarjalci. Zagovorniki izobraževanja v zaporih so njegov primer predstavljali kot dokaz, da lahko učenje spremeni življenje tudi v najtežjih okoliščinah.
Toda čeprav so njegovi matematični dosežki izjemni, morda niso najpomembnejši del te zgodbe. Najpomembnejša je njegova osebna preobrazba.
Človek, ki je v zapor prišel z življenjem, zaznamovanim z nasiljem, je odkril disciplino, smisel in način, kako lahko nekaj dobrega prispeva družbi.
Christopher je postal soustanovitelj projekta Prison Mathematics Project (Projekt zaporniške matematike), v okviru katerega pomaga zaprtim osebam po vsem svetu. Kot mentor jim pomaga pri učenju matematike in jih spodbuja, da začnejo verjeti v prihodnost, ki je lahko veliko večja od njihovih najhujših napak. Ob tem nadaljuje tudi svoje raziskovalno delo in se loteva matematičnih problemov, ki predstavljajo izziv celo poklicnim matematikom.
Do pogojnega odpusta ne bo upravičen pred letom 2036. Toda v marsičem je že danes svoboden. Svoboden, da razmišlja. Svoboden, da ustvarja. Svoboden, da prispeva nekaj dragocenega svetu.
Zgodba Christopherja Havensa ne govori o tem, da kazniva dejanja niso pomembna ali da zanje ne bi smeli odgovarjati. Govori o nečem veliko globljem. Da je človek več kot najhujše dejanje, ki ga je kdaj storil. Da genialnost ni privilegij bogatih ali izobraženih. Da lahko izobrazba odklene tudi tiste ume, nad katerimi je družba že zdavnaj obupala.
Po poročanju The Hechinger Report je Havens do leta 2025:
- sodeloval pri objavi štirih znanstvenih člankov, od tega treh s področja matematike,
- postal raziskovalni sodelavec Univerze Kalifornije v Los Angelesu (UCLA) na področju kriptografije,
- napisal učbenik o verižnih ulomkih,
- in pomagal razviti organizacijo, ki zapornikom omogoča matematično izobraževanje in mentorstvo.
