Ta Facebook zapis o Luki Mescu je delilo že več sto ljudi.
Klemen Lah, profesor slovenščine in sociologije, deluje pa tudi kot publicist, prevajalec, lektor in še bi lahko naštevali, na družbenem omrežju Facebook praviloma piše o literaturi in problematiki v šolstvu, tokrat pa se je oglasil z objavo, ki jo je z nekaj neprikritega sarkazma zaključil z opombo: "... z Lukom se ne poznava, v Fotopubu nisem bil nikoli."
Njegov zapis prihaja v trenutku, ko na družbenih omrežjih vre, večji in manjši novičarski portali pa na ta račun preštevajo mastne klike. V teku je namreč še ena kampanja blatenja, kakršnih smo zadnja leta vse preveč vajeni, njena tarča pa je tokrat Luka Mesec.
Naj samo spomnimo, da se je vse skupaj začelo z objavo intervjuja zloglasnega Dušana Smodeja, ki ga bremenijo hude obtožbe o spolnem nasilju, grožnje s smrtjo, s katerimi je mladoletno žrtev prisili v spolni odnos, vsiljevanje mamil za posilstvo in siljenje v spolni odnos, ki je žrtvi povzročilo telesne poškodbe, in vse, kar je del medijske krajine zanimalo, so bile insinuacije na račun Luke Mesca. Smodej, ki je pred tem trdil, da Luke sploh ne pozna, je v izvornem intervjuju namreč trdil, da naj bi skupaj z Luko zlorabljala droge (bolj natančno: kokain), kar je Luka s testiranjem na droge že v drugo ovrgel, zdaj pa ga taisti postavljajo na pranger še zaradi hupanja na bratovi poroki, bolj natančno, problematizira se nekajsekundni prižig modrih luči na nekem kolovozu.
Medtem ko širša javnost bolj ali manj zbegano spremlja objave in poobjave, ki se te dni na družbenih omrežjih in v nekaterih medijih kar vrstijo, se je viralno razširil še zapis Klemna Laha, ki Luko Mesca postavlja v središče tiste vrste zgodb, ki ne dobijo publicitete, pa o človeku zares veliko povedo.
Zapis Klemna Laha v nadaljevanju objavljamo v celoti.
"V tem tednu, ko slovenska družabna omrežja in mediji tekmujejo, kdo bo bolj oblatil Luka Mesca, nekaj, kar ne bo šlo v to pripoved.
Pred časom se je v slovenskem strokovnem centru, ki skrbi za naše najranljivejše (za otroke s težavami v vedenju in čustvovanju), mešana skupina fantov in deklet odločila nabrati denar za potovanje v Gardaland. Za njimi je bilo zahtevno leto, pred tem letom še nekaj zahtevnejših let, in lepo je bilo videti, da so zbrali še toliko moči in volje, da skupaj storijo nekaj, kar jih bo dodatno povezalo in okrepilo.
Na ministrstva, podjetja in podobno so poslali prošnjo za manjše denarne prispevke, ki bi jim omogočili potovanje v Gardaland. Za te otroke in mladostnike, ki praviloma prihajajo iz družin z zelo nizkim socialno-ekonomskim statusom, je to bolj kot ne edina možnost - na pomoč staršev žal ne morejo računati.
Naj skrajšam. Nihče se ni oglasil in njihovo potovanje bi padlo v vodo, če jih nekega dne - na veliko presenečenje otrok in vzgojiteljev - ne bi obiskal Luka Mesec. Med službeno potjo, takrat je bil še minister, se je na kratko ustavil pri njih. Povedal jim je, da ministrstvo žal nima namenskih sredstev za take prošnje, da pa so se s sodelavci odločili skupaj zbrati potrebni denar. Iz svojih žepov. In so ga.
Presrečni otroci so odpotovali v Gardaland. Lahko si mislite, kaj je to pomenilo zanje, time of their life. Nekateri so prvič potovali čez mejo, spomini pa so bili za vse še dolgo nepozabni (dejansko jim je ogromno pomenil že sam ministrov obisk; ko je sedel skupaj z njimi za mizo, so bili ganjeni in počaščeni). In lahko si mislite, kaj bi bilo, če Luka tega denarja ne bi prinesel: verjetno ne bi šli nikamor, vsekakor pa ne v Gardaland. Kajti nihče drug se ni oglasil, kaj šele, da bi jih obiskal, pa so poslali kar nekaj pisem. Kar nekaj pisem, to lahko povem.
Toliko, slika je malo bolj cela. Samo še disklajmer: z Lukom se ne poznava, v Fotopubu nisem bil nikoli.
Lahko nadaljujete, se opravičujem za motnjo."
