Ker možgani Novaka Đokovića delujejo drugače: kako je človek iz druge galaksije postal najboljši, kar jih je šport kdajkoli videl (FOTO+VIDEO)

Bilo je davnega leta 1991, ko je Novak Đoković dobil darilo, ki je spremenilo vse. Njegovo mladost, njegovo življenje. Hkrati je na prvi pogled nedolžno darilo začrtalo pot, ki je leta kasneje močno zarezalo v zgodovino enega najbolj priljubljenih športov na svetu. Ko sta zakonca Srđan in Dijana Đoković domov prinesla otroški teniški lopar in mehko žogico, se je njun tedaj štiriletni sin za vedno zaljubil v šport, ki ga je zaznamoval tako in drugače. Predvsem pa se v zgodovini zapisal kot eden najboljših vseh časov. Kot velikan. Kot šampion vseh šampionov.

Dobrih 30 let kasneje je Novak Đoković živa legenda. V svetu profesionalnega tenisa je odigral neverjetnih 1043 dvobojev, ob tem pa dobil več kot 83 odstotkov vseh odigranih tekem. Osvojil je vse, kar se je osvojiti dalo. Osvojil je osupljivih 22 grand slamov in s tenisom zaslužil neverjetnih 152 milijonov evrov. Hkrati mu je uspelo nekaj, kar se je pred desetletjem zdelo nemogoče.

Sočna in skrajno primitivna kletvica

Stopil je med Rafaela Nadala (22 grand slamov) in Rogerja Federeja (21). Ob tem je postal njuno popolno nasprotje. Medtem ko milijoni obožujejo Nadala in Federerja, je Novak Đoković "poredni fant" svetovnega tenisa. Ali ga ljubite ali sovražite. Druge poti ni. In takšnih, ki ga sovražijo, je res veliko. Tudi na pravkar končanem turnirju v Melbournu je bil Đoković tako opevan kot tudi kritiziran.

"I will fuck all of your mothers, I'll fuck all of them" Novak Djokovic, winter of 2023, colourized pic.twitter.com/G4mJR1wVV4

— 🇷🇸 (@lfckimi) January 29, 2023

Ko je sredi obračuna s Stefanosom Cicipasom, ki je kljub temu, da je njegov srbski tekmec roko na srce igral neprimerno slabše, kot je brez dvoma sposoben, gladko izgubil zadnji obračun na turnirju, Đoković zares sočno in dejansko skrajno primitivno zaklel in so ga pri tem ujele tudi kamere, je bil to zgolj dokaz več, da se zaveda dejstva, kako nikdar ne bo kot Nadal in Federer.

Nihče nas ne mara, a nam je vseeno

Nikdar ne bo oboževan od večine, nikdar ne bo veljal za prijaznega fanta svetovnega tenisa. In nikdar se ne bo trudil, da bi bilo to tako. A morda je prav to tisto, kar ga pri petintridesetih še vedno žene. Ker so ga že v osnovi tako vzgojili. Nekako v slogu "nas, Srbov, nihče ne mara, a nam je vseeno". Za Đokovića je tenis postal orožje, s katerim je začel kljubovati človeštvu in hkrati gnevu, ki ga je bila njegova rodna domovina deležna v tistih nemirnih, z vojno zaznamovanih letih njegovega odraščanja. 

Čeprav je skorajda nepremagljiv, Novak Đoković vseeno ni človek iz jekla. Po veliki zmagi v Melbournu, po kateri ga le še eno slavje na grand slamih loči od naziva najboljšega teniškega igralca vseh časov, so ga čustva premagala. Ko se je zmagoslavno "zapodil" na tribuno, kjer so bili člani njegove ekipe, je najprej glasno zakričal kot vojak, ki je ravnokar zasedel na prvi pogled neosvojljivo trdnjavo.

Takoj zatem se je sesedel kot nekdo, ki so mu pravkar odrezali noge. Padel je na tla in začel jokati. Solze so tekle po njegovem obrazu; trudil se jih je skriti, a jih ni mogel. Preveč se mu je zgodilo. V zadnjih tednih, v zadnjem letu.

Djokovic feeling all the emotions after his historic 10th Australia Open win 🥺 pic.twitter.com/1UggVgfg28

— Eurosport (@eurosport) January 29, 2023

V nedeljo je slavil v državi, ki ga je še pred letom dni obravnavala kot pravega kriminalca. Ker je v Avstralijo pripotoval brez statusa cepljenega na covid-19, so ga zaprli v migrantski center, nato pa brez milosti izgnali iz države.

Eden najzahtevnejših turnirjev

Po vojaškem napadu Rusije na Ukrajino in očetovem nedavnem poziranju z ruskimi navijači je bil njegov imidž še nekoliko bolj omadeževan. Kot da ne bi bil zgolj in samo športnik. "To je bil eden najzahtevnejših turnirjev, kar sem jih odigral v življenju. Kaj vse sem moral skupaj s svojo ekipo preživeti ..." je iskreno priznal, ko se je toliko umiril, da je lahko stopil pred novinarje.

"Čustveno sem se sesul. Sploh ko sem objel mamo in brata ... Resnično sem potreboval ogromno duševne energije, da sem ostal osredotočen na vse to, kar je bilo potrebno, da sem na koncu lahko slavil."

Prav zato, ker je bil (neupravičeno) velikokrat na "napačni strani" medijske pozornosti, imajo številni še vedno težave, da bi na glas priznali to, o čemer priča statistika. Da je Novak Đoković, hočeš nočeš, že zdaj najboljši vseh časov. Na ATP-lestvici ga ni bilo junaka, ki bi bil dlje na prvem mestu. Osvojil je več zaporednih grand slamov od Nadala in Federerja, ima več mastersov in tudi več zaporedno osvojenih mastersov. Tekmece iz najboljše deseterice na lestvici ATP statistično gledano premaguje s 70-odstotno učinkovitostjo. Nadala je ob 29 porazih premagal 30-krat, proti Federerju, proti kateremu je izgubil 23-krat, je slavil 27-krat.

Novak Đoković tudi po osvojenem dvaindvajsetem grand slamu, do katerega je prišel kljub težavam s poškodbo mišice, še nima dovolj "teptanja" svojih tekmecev in kljubovanja vsem tistim, ki jim ni po godu. "Moje ambicije so še naprej velikanske. Grand slami. Prvo mesto na lestvici ATP. To me še vedno žene naprej. In dokler se dobro počutim in sem ob tem na najvišji možni ravni, zakaj ne bi nadaljeval?" pravi Đoković, medtem ko teniški navdušenci že odštevajo do Roland Garrosa, ki se bo v Parizu začel maja.

V francoski prestolnici bi šport lahko bil priča enemu največjih obračunov v vsej svoji zgodovini. Novak Đoković proti Rafaelu Nadalu. Za naslov številka 23. Za sladokusce. Za zgodovino.

Da je Novak Đoković ne glede na vse eden največjih športnikov vseh časov, navsezadnje pričajo besede hrvaškega teniškega asa Gorana Ivaniševića, ki je del Beograjčanovega strokovnega štaba. "Ne bom rekel, da bi to storili vsi. Toda 97 odstotkov igralcev bi po izvidu, kakršnega je prejel Novak, odšlo naravnost v sodniško pisarno in končalo s svojimi nastopi na turnirju. Toda ne on. Novak je iz druge galaksije. Njegovi možgani delujejo drugače. Z njim sem že štiri leta, a se še vedno sprašujem, kako delujejo njegovi možgani. V Melbournu je imel 77 terapij dnevno. Toda kljub temu je bil iz dneva v dan boljši. Tega nisem pričakoval. Iskreno povedano sem bil šokiran," je razlagal vidno osupli Ivanišević.

Z dokazi podkrepljeno dejstvo

Čeprav smo prepričani, da bodo tisti, ki Đokovića ne marajo, vedno našli nemalo argumentov, s katerimi bodo želeli močno podkrepiti svoje mnenje, si Srb ne glede na vse zasluži spoštovanje. Ker je mojster. Eden največjih, kar jih je svet športa kdajkoli videl. In to ni subjektivno mnenje. To je z dokazi podkrepljeno dejstvo.