Vsaj četrtina športnikov ima motnje duševnega zdravja: kakšna je rešitev?

Francoz Vincent Gouttebarge, nekdanji francoski nogometaš, ki se je po koncu kariere usmeril v področje proučevanja medicinskih in zdravstvenih okoliščin sodobnega športa, je izrazil prepričanje, da je govor o duševnih težavah v športu še vedno tabu.

Gouttebarge je vodja delovne skupine za duševno zdravje Mednarodnega olimpijskega komiteja (Mok) in vodja zdravstvene službe mednarodnega sindikata profesionalnih nogometašev (FIFPro).

"Proučujem nova znanstvena dognanja o duševnem zdravju v profesionalnem športu, ukvarjam se z razvojem materialov, medicinske podpore za športnike, da bi bilo duševno zdravje obravnavano enako, kot obravnavamo fizično zdravje in poškodbe. Glede tega smo še v zaostanku. Vse moramo prepričati, da je poškodba gležnja enaka duševni poškodbi, ko se zgodi, ni konec sveta. Temo duševnega zdravja dejansko moramo spremeniti v nekaj vsakdanjega, predvidljivega, enostavnega," je prepričan Gouttebarge.

Concussions pose a significant threat to players’ short and long-term health.

As part of a three-year agreement, #FIFPRO Europe and @EuropeanLeagues has gathered player unions, leagues, @UEFA, @TheIFAB, and other stakeholders to improve domestic concussion management protocols. pic.twitter.com/IMB4uGlrF9

— FIFPRO (@FIFPRO) July 7, 2022

"Kot športnik se bojim, da bo to, če odkrito govorim o svojih psiholoških šibkostih, slabo vplivalo na prihodnjo pogodbo o zaposlitvi s klubom. Zato so igralci, športniki o tej temi precej zadržani. To je ta tabu in za govor o duševnih težavah so športniki bolj odprti po koncu svoje kariere. Športniki so človeška bitja. Občasne negativne misli niso velik problem, kljub temu lahko še naprej dobro delujete v športu. Je pa treba težave prepoznati čim prej, da športnik takoj prejme ustrezno pomoč. S tem lahko preprečimo, da bi duševne težave postale klinični problem," je prepričan 46-letni nekdanji nogometni branilec.

Motnje hranjenja in spanja

Gouttebarge, ki je nogomet igral v Franciji in na Nizozemskem, je predstavil podatke o duševnem zdravju športnikov. Glede na zbrane znanstvene podatke med 20 in 35 odstotkov vrhunskih športnikov poroča o negativnih občutkih ali mislih, povezanih z depresijo, anksioznostjo, motnjami hranjenja ali motnjami spanja.

Ko se športniki upokojijo, jih med 25 in 35 odstotkov poroča o težavah zaradi težko obvladljivega prehodnega obdobja, je dejal.

Raziskovalec tega področja je prepričan, da tabu, ki je povezan z duševnimi motnjami, ni nekaj, kar bi bilo omejeno le na šport, vprašanje duševnega zdravja pa je povezano tudi s kulturo. V Veliki Britaniji, ZDA, Kanadi, Avstraliji so v zadnjih letih v zvezi z duševnimi motnjami športnikov postali občutljivejši in so naredili velike korake naprej.

Orodja za odkrivanje motenj

Na lanskih poletnih olimpijskih igrah Tokio 2020 je o težavah odkrito spregovorila vrhunska ameriška telovadka Simone Biles, večkratna olimpijska šampionka, ki se je zaradi ohranjanja duševnega in fizičnega zdravja odrekla velikemu delu nastopov na olimpijskem turnirju.

Tudi kot odgovor na dogajanje na igrah v Tokiu so pri Moku razvili "komplet orodij, ki športnikom pomaga ozavestiti in razviti veščine, da pri sebi, pa tudi pri drugih prepoznajo pojav motenj duševnega zdravja".

Mok je tako povečal število akreditacij za medicinsko osebje na letošnjih zimskih olimpijskih igrah na Kitajskem. Vsaka država je imela možnost pripeljati tudi svojega sodelavca za dobro počutje športnikov, ki je posebej usmerjen v duševno zdravje.

"Ta načrt bomo obnovili tudi za olimpijske igre v Parizu leta 2024. Eno od priporočil FIFProja in Moka je, da je med člani zdravstvenih štabov ekip tudi klinični psiholog ali psihiater," je dodal Gouttebarge.