M. P. | 3. 7. 2022, 20:00

Kariera v 21. stoletju: zakaj se Slovenke bojijo poklicev prihodnosti?

Alojz Petrovčič, Shutterstock/fotomontaža
Kariera v 21. stoletju: zakaj se Slovenke bojijo poklicev prihodnosti? (foto: Alojz Petrovčič, Shutterstock/fotomontaža)

Prihodnost bo digitalna. To nam je že vsem kristalno jasno. A kakšni so razlogi, da je pri nas v znanosti in tehnologiji veliko manj pripadnic ženskega spola, kot je povprečje Srednje in Vzhodne Evrope? 

V iskanju odgovorov, zakaj je delež znanstvenic in inženirk v Sloveniji 37-odstoten, medtem ko je evropsko povprečje 41 odstotkov, sem se udeležila spletnega srečanja z naslovom Prihodnost je ženska, ki ga je pripravil slovenski Microsoft. Uspešne ženske iz panoge informacijske tehnologije (IT) so predstavile svoje kariere in izkušnje.  

Kaj se zgodi deklicami, ko pridejo v 15. leto?

V 12 evropskih državah opravljena raziskava je pokazala, da 11 in 12 let stare deklice zelo zanimata znanost in tehnologija. A zanimanje 15-letnih deklet je že bistveno manjše. Direktorica slovenskega Microsofta Barbara Domicelj meni, da se je treba osredotočiti na starostno obdobje, ko se zgodi sprememba.

Bobo
Barbara Domicelj

Barbara Domicelj

"V teh štirih letih imamo neponovljivo priložnost, da kot starši, učitelji ali mentorji pri deklicah spodbudimo zanimanje za znanost, tehnologijo, inženirstvo, matematiko ali računalništvo," je dejala Domiceljeva.

Čeprav gre za poklice prihodnosti, ki bodo nepogrešljivi za uspešno soočanje z najtežjimi družbenimi izzivi, se deklice na izobraževalni in karierni poti za tovrstne poklice odločijo manj pogosto kot dečki. 

Mlada dekleta potrebujejo vzornice in mentorje

Urednica projekta Inženirke in inženirji bomo Metka Škofic meni, da se dekleta ne odločajo za inženirske poklice, ker imajo premalo zgledov.

Kot pravi, dekletom ne znamo razložiti, kako pomembna je vloga in prispevek inženirjev k razvoju družbe.

Vloga vzornic lahko odigra pomembno vlogo pri odločanju za poklic. Odlične raziskovalke, inženirke in razvijalke računalniških programov, ki deklicam približajo poklicne priložnosti ter okrepijo njihovo samozavest in strast za tovrstne predmete, so zato ključne.

Profimedia
Slovenija mora odločno spodbujati deklice k usmeritvi v znanost, tehnologijo, inženirstvo in matematiko.

Slovenija mora odločno spodbujati deklice k usmeritvi v znanost, tehnologijo, inženirstvo in matematiko.

Sooblikovanje sveta

Na dogodku so sodelovali še inženirka Božidarka Radović iz podjetja Better, docentka in raziskovalka Aida Kamišalić Latifić z mariborske elektrotehnične fakultete, Igor Pesek z ministrstva za izobraževanje, Ajša Vodnik z AmCham Slovenija in Ula Kepežinskaite Duric ter Marina Wolpoti iz Microsofta.

Udeleženke so se strinjale, da bi z izboljšanjem spolne uravnoteženosti slovenska podjetja in organizacije lažje pridobile ključne kadre za svoj nadaljnji razvoj, konkurenčnost in inovacije.

Ena od ugotovitev je tudi bila, da so deklice pripravljene zavzeto delati za uspeh. Vendar za to potrebujejo okolje, kjer so postavljanje vprašanj, raziskovanje in tudi neuspehi sestavni in dobrodošli del učnega procesa.  

Inženirstvo nima spola 

Problem ´nevidnosti´ inženirk v slovenski družbi se v Sloveniji naslavlja tudi z izborom Inženirke leta. Na ta način se želi spremeniti miselnost med dekleti, da kot punca izbiraš med manj fakultetami kot fantje.

Bobo
Kako mlada dekleta navdihniti za  inženirstvo, je ugotavljala tudi Aida Kamišalić Latifić.

Kako mlada dekleta navdihniti za inženirstvo, je ugotavljala tudi Aida Kamišalić Latifić.

Nosilka naziva Inženirka leta 2019 Aida Kamišalić Latifić z mariborske elektrotehnične fakultete je opozorila še na eno pomembno stvar. In sicer, da ne smemo pozabiti, da gre pri naravoslovnih in netipično ženskih panogah za zelo dobro plačane poklice. Kar pomeni, da ženskam omogočajo več ekonomske neodvisnosti, kar pa nikakor ni nezanemarljivo.

Izpostavila pa je tudi dejstvo, da so spolno mešani delovni kolektivi bolj uspešni. Vendar kljub odnosu da punce zmoremo vse, naj bi mlada dekleta še vedno skrbelo, ali bodo na teh delovnih mestih dejansko enakopravno obravnavane.

Pomen proaktivnega delovanja

Generalna izvršna direktorica Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji – AmCham Ajša Vodnik medtem pravi, da je pogovor o tej temi sicer prava pot. A obenem je treba biti tudi zelo proaktiven. 

Bobo

Ženske so v Sloveniji dosegle že marsikaj. A ob pravilni zunanji motivaciji lahko še bolj uspešno sodelujejo pri ustvarjanju predvsem digitalne prihodnosti, ki je dejstvo.

V obdobju hitrega tehnološkega razvoja in digitalizacije se mora Slovenija odločneje lotiti spolne neuravnoteženosti v poklicih na področjih znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike (STEM) ter računalništva.

Ženska ne sme pozabiti nase

A inženirka Božidarka Radović iz podjetja Better ob vsem povedanem pravi, da se morajo ženske znati tudi pohvaliti in veseliti svojih uspehov. To jim bo dalo novih moči za nadaljevanje svoje začrtane poti in pri doseganju poklicnih uspehov..

Izpostavila je tuid pomen potrpežljivosti ter hvaležnosti do tistih, ki jih na tej poti podpirajo. Deklice, deležne podpore učiteljev in staršev, kažejo več zanimanja, da tudi v prihodnosti nadaljujejo z izobraževanjem na področjih novih tehnologij in računalništva.

Profimedia
Deklice želijo biti ustvarjalne in pozitivno vplivati na svet. Mnoge ne vedo, da jim karierna pot na področjih STEM in računalništva lahko ponudi točno tiste priložnosti, ki jih iščejo.

Deklice želijo biti ustvarjalne in pozitivno vplivati na svet. Mnoge ne vedo, da jim karierna pot na področjih STEM in računalništva lahko ponudi točno tiste priložnosti, ki jih iščejo.

Dogodku bodo tako v bližnji prihodnosti sledili še drugi, vključno s hackatonom, ki bo deklicam ponudil priložnost, da svoje projekte pokažejo tudi širši javnosti in pobližje spoznajo vzornice, ki navdihujejo svet s svojim znanjem in idejami, je še dodala Barbara Domicelj. 

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.