Je mogoče, da ste praznične lučke na božično drevo vse življenje obešali narobe? Ta način vas bo navdušil (VIDEO)

V večini slovenskih mest se bodo ta teden prižgale bleščeče praznične luči, zaživele stojnice s kuhanim vinom in decembrskimi dobrotami, počasi pa se vsepovsod začenja tudi predbožični zabavni program.

Za tiste, ki se ne držijo strogo tradicionalnega pravila postavljanja božične smreke na božični večer, je prvi praznični teden (ali pa vsaj Miklavžev večer) običajno znamenje, da iz zaprašenih kleti in podstrešij privlečejo svoja božična drevesca in jih ozaljšajo z okraski, girlandami ter lučkami. 

Ko smo že pri lučkah: kako jih obesite na božično drevo? Jih vodoravno ovijate okoli vsakega "nadstropja" smrečice posebej? Če je odgovor da, niste edini; tako smrečice z lučkami krasi večina ljudi.

Toda po družbenem omrežju TikTok je zaokrožil način navpičnega obešanja lučk na smrečico, ki je po besedah avtorice posnetka ne le bolj preprost, temveč je smrečica z lučkami, obešenimi na tak način, videti tudi veliko bolj estetsko in bogato. Celoten postopek navpičnega obešanja lučk si lahko ogledate v spodnjem posnetku.

@ohheyitsbunnie Tree isnt done yet eitherrrrrr #bunniexo #christmaslighthack ♬ Blue Christmas - Elvis Presley

Zgodovina okraševanja božičnih drevesc

Po podatkih Encyclopædie Britannice so drevesa že od antičnih časih uporabljali v različnih obredih in kot okrase, zaradi česar je izvor "sodobnega" okraševanja božičnih drevesc težko določiti. Vseeno pa mnogi verjamejo, da ta tradicija izvira iz Nemčije. Okoli leta 723 naj bi angleški misijonar sveti Bonifacij naletel na pogane, ki so pripravljali daritev pri hrastu, posvečenem bogu Thorju (Donarju).

Bonifacij je drevo posekal in ker ga poganski bog ni kaznoval, je prestrašenim poganom sporočil, da je njihovo sveto drevo v resnici bližnji iglavec. Nekateri viri poročajo tudi, da je na mestu podrtega hrasta zrasla jelka. Ne glede na resničnost zgodbe so zimzelena drevesa v Nemčiji hitro postala del krščanskih obredov, v srednjem veku pa so se začela pojavljati "rajska drevesa".

Ta zimzelena drevesa, ki so simbolizirala rajski vrt, so bila okrašena z jabolki, v domove pa so jih postavili 24. decembra, na verski praznik Adama in Eve. Sčasoma so se jabolkom pridružili drugi okraski, na primer sladkarije in okraski iz barvnega papirja, Martin Luther pa naj bi bil prvi, ki je drevo okrasil s prižganimi svečami, predhodnicami današnjih lučk. Do 19. stoletja so se božična drevesca v Nemčiji razvila v trdno tradicijo, z migracijami pa so jih Nemci prenesli tudi v druge dežele.

Na območju Slovenije pa naj bi, je pred časom poročal portal Sobotainfo, prvo okrašeno drevo postavil nemški pivovar Peter Luelsdorf, ki ga je okrasil z jabolki, orehi, rožiči in svečami. Po 2. svetovni vojni je oblast prepovedala javno praznovanje božiča, ki se je na ulice vrnilo šele s samostojnostjo, smreke pa so v Jugoslaviji nadomestile novoletne jelke.

Kdaj postaviti in pospraviti drevo?

Po krščanski tradiciji naj bi božično drevo in jaslice postavili na božični večer, torej 24. decembra. Drevesce, okraske in lučke bi morali pospraviti 12. noč po božiču, kar je 6. januarja, na praznik svetih treh kraljev, jaslice pa lahko ostanejo razstavljene do 2. februarja, ko je svečnica.

A glede na mnenja nekaterih strokovnjakov se na tradicijo ne bi smeli pretirano ozirati. Psihoanalitik Steve McKeown na primer trdi, da zgodnja postavitev božičnega drevesca ljudem podaljša praznično sezono, saj jih božična dekoracija spominja na otroštvo ter dneve brez stresa in skrbi, psihologinja Deborah Serani pa, da zgodnja božična dekoracija v stanovanju lahko spodbuja hormon sreče, dopamin, piše portal HouseBeautiful.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol