Mehki in puhasti: odbita družba na kavču ali nova poslovna priložnost mlade geografinje

Kaja Uršič je 33-letna Ljubljančanka, umetnica, geografinja, ljubiteljica potovanj in 'malo odštekana', kot pravi sama zase. Pred letom in pol je skoraj čez noč pustila redno službo in začela spet iskati ʺtisto pravo Kajoʺ. Tisto, katere otroška soba je bila tako polna plišastih in mehkih igračk, da so ji zanje morali namontirati dodatne police. Tisto, ki je odraščala ob zvoku šivalnega stroja. Tisto, ki tako zelo obožuje blago, da si ga včasih kupi kar tako, za dušo, ne da bi vedela, kaj bo z njim.

Ko je pustila službo, je o svoji prihodnosti vedela samo nekaj: ʺDelala bom povštrčke.ʺ

Ujeli smo jo na začetku njene 'Takomehko' poti, maja je ustvarila svoje podjetje, družbena omrežja prihajajo na vrsto zdaj, v delu je tudi spletna stran s trgovino. Malo bolj počasi, kar sogovornica pripisuje dejstvu, da je perfekcionistka, da zanjo nikoli ni dovolj dobro. Kljub temu pa so jo nekateri že našli in navdušila je že mnoge. Ker sva se med pogovorom tikali, ga v taki obliki tudi objavljamo.

Običajno ljudje svojo novo pot začnejo ob redni službi. Ti si tvegala vse in službo pustila, nato pa začela razmišljati, kaj boš ...

Res je, jaz sem šla kar 'all in' (smeh, op. p.). Čeprav so mi vsi svetovali, da bi bilo bolj pametno najprej ustvarjati 'za zraven'. Toda ugotovila sem, da služba od devetih do petih v pisarni ni dovolj kreativna zame. Ko pa so nam na eni točki – delala sem v turizmu, za letalsko družbo – dali še uniforme, sem se čisto izgubila. Takrat sem se odločila da je čas, da grem svojo, bolj kreativno pot. Morda sem se lažje odločila tudi zato, ker so me domači zelo podpirali, nihče me ni zaviral v smislu 'saj imaš redno službo, ne tvegaj'.

Ker mi obleke z vidika šivanja ne zanimajo tako zelo, sem se odločila za blazine. Pustila sem službo in se dobro leto izobraževala, predvsem s področja podjetništva. Kar se tiče šivanja in praktičnega dela, pa je moja mami prava strokovnjakinja in je k sreči moj mentor, pa tudi največji kritik (smeh, op. p.).

Torej izhajaš iz umetniške družine, ti je ustvarjanje blizu že od malega?

Od nekdaj sem doma v kreativnem okolju, moja mami je tekstilni inženir, odkar pomnim, šiva, spozna se na vse materiale. Odraščala sem ob zvoku šivalnega stroja, ki me še danes spomni na otroštvo. Ko sem bila čisto mala, me je mami imela v naročju, ko je šivala. Ko sem bila malo večja, pa sem ob njenem šivanju sedela pod mizo. Vedno sem nosila odštekane bundice in plaščke, ki mi jih je sama sešila. Pa tudi igrače je šivala, teh sem imela toliko, da mi je moral oči v sobo namontirati dodatne police (smeh, op. p). Moja ljubezen do mehkih stvari me spremlja od nekdaj, zato ni bilo dileme, ko sem se odločala, kakšne izdelke bom delala. Mehke!

Rodila se je blagovna znamka Takomehko. Kako bi nam jo predstavila?

Majhno podjetje z velikimi sanjami na misiji, da vsak dom postane udoben. Vse skupaj se je začelo nekega dne, ko sva šli z mami – kot že tolikokrat prej – v trgovino kupit blago. Tam sem zagledala svetleče sivo modro blago, ki mi je bilo izjemno všeč, nisem pa vedela, kaj bi z njim naredila. Moj pogost problem (smeh, op. p.). Komentirala sem, da mi je všeč, ker je videti kot ena riba, se tako sveti, pa še barva bi zelo lepo pristajala mojemu kavču.

ʺTisto blago je domov odnesla moja mami in naslednjič, ko sem prišla k njej na obisk, pride izza vogala z metrsko ribo iz tega blaga! Moja reakcija je bila samo: vau!ʺ  

To je bilo nekaj povsem drugačnega, kar sem kadarkoli videla in potem sem začela razmišljati v tej smeri. Da obstajajo ljudje, kot sem jaz, odrasle osebe z nekaj nagajivosti in navihanosti v sebi, ki cenijo unikatno in ročno delo, ki bi doma želeli imeti okras z uporabno vrednostjo, ki te vsakič, ko ga pogledaš malo nasmeji. To je 'naloga' Takomehko izdelkov. So mehki, zelo veliki, lepi, funkcionalni in malo odbiti povštrčki različnih oblik.

Kaj vse se je do danes še pridružilo ribam?

Krokodili, listi monstere in hrasta, pa hruška, severni medved, oblački, buče, različne pasme psov, mačka, kiti in zajci in še bi lahko naštevala. Moja omejitev je samo nebo in povsem sem odprta za ideje in želje strank. Izdelke sem ločila na dve veji. Eni so zares namenjeni za blazino, kot je severni medved, ki spominja na tiste letalske blazine. Drugi pa so izdelki, ki dajejo oporo različnim delom telesa. Riba se na primer čudovito prilega pod križ, list monstere pa je odlična opora za hrbet.

Kateri pa je trenutno najbolj priljubljen izdelek?

Oblaček. Ker je tak 'unisex' izdelek, ni navaden kvadraten povšter, hkrati pa tudi ni zelo odštekan. Da imaš doma na kavču ribo, kljub vsemu moraš biti malo drugačen (smeh, op. p.). Od živali imam pa precej naročil za krokodile, ker so res največji. Pridejo pa tudi prav posebna naročila. Na primer gospa si je zaželela javorjev list v premium materialu, kašmirju. Mami si je takrat ravno kupila blago, da si bo sešila zimski plašč. Tega še danes ni, ima pa tista gospa zares čudovit nov povšterček.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Takomehko (@takomehko)

Od kod ideje za tako odbite stvari?

Rastem in se razvijam skupaj z mojimi strankami in njihovimi idejami. Prijateljica mi je naročila hruško za partnerja in takrat sem se odločila, da bom imela tudi kolekcijo sadja. Ena gospa si je zaželela hrastov list, pa so se mu pridružili še drugi listi. Delam po naročilu, vmes pa tudi kaj za na zalogo. Te stvari so na mojem Instagramu objavljene pod zavihkom 'Iščejo dom'. Ni jih veliko, ker je problem njihova velikost in skladiščenje. Doma imam celo sobo teh velikih povštrov. Včasih si rečem:  ʺPa a res ne moreš delat kaj manjšega?ʺ (smeh, op. p.).

Iz kakšnega materiala pa nastajajo izdelki?

Za polnilo sem iskala material z dobrimi tehničnimi lastnostmi in na koncu izbrala silikonizirane poliestrske kroglice. Predvsem mi je všeč, ker gre za nealergeno polnilo, ne povzroča kakšnih alergijskih reakcij. Poleg tega se lahko brez težav opere v pralnem stroju. Zunanje materiale pa prilagajam izdelku in obliki, a vedno mora biti končni izdelek mehak. Zdi se mi, da imamo ljudje v sebi to potrebo po mehkobi, da potrebujemo nekaj za stisnit, da nas pomiri. Nekoč je bil to mali medvedek, danes pa je lahko metrska riba (smeh, op. p.). Kar nasmejim se, ko doma vidim fanta, kako objema oblaček. Ali kita. Ali psa.

Na tvojem kavču so doma vsi tvoji izdelki?

Na mojem kavču skoraj ni več prostora za naju s fantom. Zelo se mi zdi pomembno, da vse izdelke stestiram, preden gredo na trg. Da vidim, kako se obnesejo.

 ʺPotem pa pride še kakšen, ki se mi ne zdi dovolj lep, da bi ga prodala, pa ga posvojim.ʺ  

Začelo se je z ribo, imava monstero, vsak svoj oblaček, vsak svojega psa (eden francoskega buldoga, drugi jazbečarja), vsak svojega polarnega medveda in enega močno zelenega krokodila. Moja najljubša pa je tista čisto prva riba, ki mi je pokazala novo pot.

Kot tvoji izdelki je posebna tudi tvoja merska enota ... Limona?

Res je, za mersko enoto sem si izbrala limono. Ker si približno vsi znamo predstavljati njeno velikost in čeprav imajo moji izdelki zraven napisane mere, bo le malokdo za lažjo predstavo dejansko vzel v roke meter. Tako je ob vsaki fotografiji izdelka zraven še limona, da si lažje predstavljamo.

Kaja, ti je bilo kdaj žal, da si tako na hitro sprejela odločitev in šla svojo pot?

Nikoli. Všeč mi je, ker si lahko čas razporejam po svoje. Najbolj produktivna postanem v večerno-nočnih urah, energija mi takrat narašča. Tako dan začnem šele okoli poldneva, ko se odpeljem do mami, kjer imava skupaj delavnico.

 ʺPopoldne se natovorjena z vrečkami, iz katere mahajo kitji in ribji repi, s kolesom vrnem domov ter nadaljujem z delom, kjer šivalni stroj ni potreben.ʺ  

Pri delu res uživam, sem pa morala tudi malo iz svoje cone udobja. Stranke želijo videti, kdo se skriva za znamko, jaz pa se pred kamero nikoli nisem dobro znašla. Pa sem premagala tudi to in 'žrtvovala' še fanta, da pozira s kakšnim povštrom. Ljudje si drugače zelo težko predstavljajo velikost izdelkov.

To, da sem šla na svoje, pa mi prinaša tudi malo več svobode z vidika dopusta. No, čeprav zdaj vidim, da imam včasih še manj časa kot prej (smeh, op. p.). Verjamem pa, da bom tako lažje potovala, ker potovanja so mi zelo pomembna. Tri leta sva s fantom živela v tujini (v Kanadi, Ameriki in na Novi Zelandiji) in ta čas mi je dal odlično šolo za življenje, ki mi pomaga tudi na moji novi poslovni poti.

Za vas smo na našem Facebooku pripravili NAGRADNO VPRAŠANJE. Pogoji nagradne igre so znani, odgovor pa najdete v tem članku, ki ga pravkar prebirate.

Kakšni pa so tvoji cilji?

Poleg spletne trgovine (ki nastaja) bi rada moje izdelke videla tudi v kakšnih butičnih trgovinicah s spominki, izdelki za dom. Pri tem pa mi je zelo pomembno, da je tistemu, ki prodaja, moj izdelek res všeč, da ga bo ponosno razstavil, ne da se praši nekje pod pultom. Širim pa tudi izdelke. Naj vam izdam nekaj najnovejšega. To so majhne ribice z mačjo meto kot igrača za muce. Pravijo, da se super obnesejo in da so jih mačke lepo sprejele, da se nanje dobro odzivajo. Pa tudi zunaj Slovenije bi se širila, kjer je večji bazen kupcev. Slovenski kavči bodo enkrat tudi polni (smeh, op. p.).

 

Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del