"Marjan" je moje novo Delovo planinsko ime ali kaj mora tudi "Marjan" vedeti o snegu in snežnih plazovih

"Vsi smo 'Marjan'", je moj moto z včerajšnje razglasitve Delove osebnosti leta, ki je potekala v ljubljanski Cukrarni. Zbrana vsa smetana slovenskega političnega vrha. Bliskanje fotoaparatov, "mustbe" prijazni nasmehi, odvečne besede v smislu: "Ti, fajn vreme. A ne da." Svet, ki mi je na neki način tuj, a vseeno dimenzija, ki obstaja in moram priznati, da sem vesel, ker sem jo imel možnost spoznati. Zame potešitev hotenja, da je le svet nad 1000 m lepši. Prireditev na nivoju, nič klišejska nič predolga, voditelj Saša Krajnc je svoje delo opravil profesionalno. Odlična govora direktorice časopisne hiše Delo Nataše Luša, ki je izpostavila skrb tiskanih medijev, in pa lanske Delove osebnosti leta, Aleksandra Čeferina. 

Dolgo sem razmišljal, ko sem lani prejel klic Simone Bandur, da so me v Delu nominirali za osebnost leta 2022. Resnično sem razmišljal, kot vedno do zdaj, da nominacijo zavrnem. Osebno se namreč držim načela Jože Čopa: "Nikoli nisem plezal zaradi slave in časopisov, da bi si potem ljudje z menoj brisali rit." Po pogovoru z ljudmi, ki jim zaupam, in dokončno me je o tem prepričal Viki Grošelj, ki mi je preprosto povedal: "Sprejmi. Ne bodi skromen. Saj to je priznanje za vse vas, gorske reševalce, Planinsko zvezo Slovenije, da delate prav in dobro."

In včeraj, na razglasitvi, sem bil počaščen in za trenutek začutil, da morda je pa res moj prispevek v planinstvu nekaj vreden. Pa ne zato, ker sem se rokoval s predsednikom vlade, spregovoril besedo s predsednico države in se fotografiral z resnično prodornimi posamezniki. Predvsem zato, ker sta me na razglasitvi pospremila predsednik in generalni sekretar Planinske zveze Slovenije. Občutek, da imaš popolno podporo matične organizacije, je nad vsemi nominacijami in priznanji in ga ni mogoče opisati.

Kdo je zame največja osebnost v zgodovini, je bilo eno od vprašanj. Meni osebno, vsakdanji, preprost človek, ki krmari barko po razburkanem morju in se bori s Kiklopi, orjaškimi lignji in mamljivim glasom Sirene. Tisti človek, ki mu medla luč svetilnika v daljavi daje upanje za preživetje, in boljši jutri. Gasilci, jamarski reševalci, gorski reševalci … pa smo zaznamovali leto 2022, ker v pravem pomenu besede, z dejanji, upravičujemo besedno zvezo: "Človeško življenje je neprecenljivo." Za razliko od vseh političnih pamfletov.

Čestitke gospodu Pipenbaherju za prejeto prestižno Delovo priznanje. Srčno upam, da bodo njegovi mostovi simbol povezave tudi v politiki, brez žaljivih besed, zmerjanja in nekonstruktivnega obtoževanja. Simbol k sodelovanju, povezovanju in iskanju rešitev v blaginjo vseh nas. Simbol mostov naj se prenese tudi na ljudi, v družine, skupnosti in s tem pri Slovencih spremeni misel v dejstvo, da država smo ljudje, vsak posameznik s svojimi dejanji in da ni potreben Cankarjev tek za vozom. S trdnim mostom si lahko ustvarimo čudovito deželo.

"Vsi smo Marjan." To je moje novo Delovo planinsko ime, ko so me na predstavitvi iz Matjaža preimenovali v Marjana. Nasmejal sem se, saj je bil za spremembo priimek pravilno prebran.

Prejšnjič smo govorili o plazovnih žolnah. Preden pa se naučimo iskanja s plazovno žolno, moramo spoznati nekaj zakonitosti snega in snežnih plazov.

Snežni plaz je pojav, kjer se na strmem pobočju del snežne odeje loči in plazovina drsi, teče ali se kotali po pobočju navzdol, dokler ne izgubi vse gibalne energije in se ustavi.

Plazovi so posledica vremenskih dejavnikov, ki nastanejo zaradi:

• Povečane teže snežne odeje (dodatno sneženje ali dež).
• Taljenja snega, ki je posledica sončnih žarkov ali otoplitve.
• Sreženja (globinski srež, površinski srež).
• Klože.

Plazovi so posledica zunanjih vplivov, kot so:

• Dodatna obremenitev zaradi padajočega kamenja, ledu ...
• Obremenitev zaradi človekove dejavnosti, smučanja, hoje ...

Vsi ti dejavniki vplivajo na spremembo sil v snežni odeji, predvsem na silo teže. Posledično snežna odeja nestabilne sestave zdrsne v ugodnejši stabilni položaj.

Vrste snežnih plazov

Glede na vlažnost snega in stanja snežne odeje ločimo 4 vrste snežnih plazov:

• plazovi suhega nesprijetega snega,
• plazovi suhega sprijetega snega,
• plazovi vlažnega nesprijetega snega,
• plazovi vlažnega sprijetega snega.

Dejavniki, ki vplivajo na proženje plazov, so:

Razmere

• količina novozapadlega snega,
• sneženje z močnim vetrom (snežni nanosi, klože),
• hiter porast temperature (povečana nevarnost proženja snežnih plazov),
• slaba vidljivost (nerazpoznavnost nevarnih mest za proženje plazov),
• majhna ali zmerna stopnja nevarnosti plazov,
• modne ture (pogosto obiskana območja).

Teren

• prepadna območja,
• naklonina območja med 20° in 50°,
• SZ – S – SV orientirana območja, kjer se sneg počasneje preobraža zaradi manj sonca, zavetrne lege, kjer veter odlaga sneg,
• vrsta podlage (trava, rušje, skale …),
• zmerno strma pobočja < 30°,
• pobočja pod menoj,
• razgibana, razčlenjena območja,
• spust/vzpon po grebenu.

Človek

• nepremišljenost ("Meni se pa ne more nič zgoditi"),
• nezanesljivi udeleženci ture, ki se ne držijo dogovorov,
• skupine, večje od štirih oseb,
• izčrpanost, padci na snežni podlagi in s tem večja obremenitev nanjo,
• majhna skupina,
• izkušenost posameznika,
• dobro načrtovanje in spremljanje stanja nevarnosti proženja snežnih plazov.

Vpliv temperature na stabilizacijo snežne odeje:

a) nenadna otoplitev poveča nevarnost proženja plazov,
b) pri temperaturah nad 0 °C se snežna odeja počasi destabilizira,
c) daljše obdobje hladnega vremena (-5 °C do -10 °C) ohranja trenutno nevarnost proženja snežnih plazov,
d) nihanje temperature okoli 0 °C stabilizira snežno odejo,
e) občutna ohladitev zmanjša nevarnost plazov.