Preden se potopimo v svet The Last of us, operimo svoja Gore-Tex in puhasta oblačila

Ravno sem se vrnil z Vršiča. Pred časom me je poklical Sašo, ki je nadzornik Triglavskega narodnega parka. Želel je plazovno delavnico za svoje naravovarstvene nadzornike. In sva se dogovorila. In mislil sem si, pa saj jih ne bo veliko, tam med pet do osem. In zmotil sem se. Bilo jih je petindvajset. 
 
Plazovna delavnica za "rangerje". Ranger. Tako dobro se sliši. Vestno opravljajo svoje naloge in opozarjajo na nepravilnosti v parku. Krivi so, ker smo narobe parkirali ali pa ker smo se peljali tam, kjer se ne bi smeli in smo namenoma spregledali tablo. Krivi so, ker opozarjajo na napake v naravnem okolju in ščitijo tamkajšnje prebivalce, predvsem živali in rastline. Krivi so, ker nekdo pač mora biti kriv za naše objestno obnašanje in občutek, da lahko počnemo vse.

Ali pa je le naše zavedanje in odgovornost do okolja v času korone potonila na resnično nizko raven in so v takšnih časih strogi varuhi, še kako potrebni in pomembni. Skoraj vsak dan vidim, ko nekdo frcne cigaretni ogorek skozi avtomobilsko okno in se ta v poslednjih iskrah odkotali po cesti. In občutek imam, da je zadnje čase tega precej ali pa je le karma, ki me daje na preizkušnjo, saj mi v takšnih primerih ekonom lonec zavre do rdečih številk. Posebej, ker se čutim nemočnega in si vsakič želim avto opremljen v slogu agenta "dab'l ov, seven".

 
V slovaških Tatrah smo bili na izmenjavi alpinistov v sklopu projekta ERAZMUS+ šport. Čudovita gorska pokrajina, polna jezer, strmi vrhovi ...Ves dan sem preživel v samoti in hranil dušo. Zadnjih nekaj kilometrov sem se spuščal po makadamski cesti. Presenečen sem bil, ker ni bilo nobenega avtomobila in še bolj, ko sem prišel do table za prepoved vožnje, za vse, tudi za kolesarje in tam vzorno parkirana vozila. Kolesarji so se ustavili. Nobene rampe, nobenih ostalih groženj, samo tabla. Kasneje sem izvedel, da so "rangerji" na tem območju posebej strogi in kazni visoke. Iz enega preprostega razloga, ker je preveč turistov in turistu je treba dati zavedanje, da je zgolj gost, ki vstopa v mojo sobo in spoštuje moja pravila. 
 
Nasmehnil sem se. Spomnil sem se, da pri nas v večini še preverimo, ali je v rampi ključavnica. Table za prepoved vožnje pa so v stilu: "A res, kje pa je? A veš, da je nisem videl!" Čeravno sem jo nekaj minut nazaj označil kot pes, ki označi drevo. Če pogledam samo našo čudovito dolino Kamniške Bistrice in Veliko planino, kjer so zadnje poletje bili avtodomi parkirani skoraj povsod. Ali pa Jermanca, ki je zabasana s pločevino, saj bo dodatne pol ure hoje bistveno zmanjšalo dobiček v planinski koči, "alpiniste" pa bo ujela noč, ker so se na plezalno avanturo morali podati od Doma v Kamniški Bistrici.

Ob takšnih trenutkih se mi še posebej kolca po nekoč prizadevanju o ustanovitvi regijskega parka. Sploh ob dejstvu, da danes težnja po kapitalu vedno najde argumente za, pa če so še tako za lase privlečeni. Razumnemu človeku pač argumenti o multi-sedežnici preprosto ne zdržijo, sploh če imamo v mislih težnjo po ohranjanju naravnega okolja in etnološke prvobitnosti. A po drugi strani razumljivo, saj mestni veljaki ne znajo urediti niti prometa v središču čudovitega Kamnika in se dopušča, da so vozila čez cel dan na površinah za pešce, kaj šele, da bi to razumeli in znali urediti nekje v naravi. 
 
Zato en velik "lajk" za nadzornike. Prav je, da ste. Prav je, da ste strogi. Četudi marsikdaj kdo reče, da ste krivični in prav je, da ste. Ker smo tudi mi krivični do narave in tam živečih živali in rastlin. Brez vašega dela in prizadevanja, bomo še prej potonili v svet, ki ga lahko gledamo v HBO-jevi seriji The Last of us. 

Pred kratkim sem dobil vprašanje, ali se lahko Gore-Tex ali katera druga oblačila z vodoneprepustno membrano in puhasta oblačila perejo? Moj odgovor je bil seveda, nujno. Z nošenjem so predeli oblačila okrog vratu in dlani izpostavljeni potu, ki je slan, in maščobi, ki zapre pore oblačila. Poleg tega se z uporabo oblačila odstrani sloj vrhnje impregnacije, vlakna pa postanejo manj prožna, elastična in s tem izpostavljena pokanju. V puhastih oblačilih pa se puh začne sprijemati v kepe in nastajati posamezna območja brez izolacije, ki prepuščajo hlad. S tem, ko oblačilo operemo s primernim čistilom in impregnacijskim sredstvom, ga osvežimo in mu povrnemo funkcionalnost. 
 
Sam Gore-Tex oblačila ali puhasta oblačila operem doma, v pralnem stroju s funkcijo za pranje puha in brez centrifuge. Ponavadi enkrat letno, po koncu sezone. Uporabljam izključno čistila Nikwax, ker ne vsebujejo škodljivih topil in so brez fluorokarbonov (PFC), zato so okolju neškodljivi. Poleg tega Nikwax v svojih izdelkih ne uporablja aerosolov. Njihovi izdelki pa so narejeni na vodni osnovi in niso vnetljivi.
 
Oblačilo najprej obesim pod prho, da se odteče, nato pa ga sušim na radiatorju in na koncu še polikam z nizko temperaturo, prek bombažne krpe, da se impregnacija enakomerno porazdeli po oblačilu. Morebitne luknje in raztrganine oblačila pa preprosto prelepim s "silvertejpom". Kako pa vi poskrbite za svoje Gore-Tex in puhasto oblačilo?

Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del