Veste, kaj pomeni, da te zanohta in kakšne so kakovostne rokavice za uporabo v naših planinskih avanturah?

Usedem se v avto. Kje je volan? Malo sem presenečen, da je na desni strani. A v mislih na hitro preletim zgodovino. Bil je britanska kolonija, kot mnogo drugih in volan je zapuščina tega. Ciper. In nisem prišel na dopust. Ah, kje, Šerki na dopust, na morje. Že nekaj let sem član tehnične komisije mednarodne gorniške organizacije UIAA. Saj vem, kaj si mislite. Še ena komisija, bla, bla …, ki sedi v zaprti sejni sobi in modruje, daleč stran od realnega sveta. A tam mene ne bi bilo zraven.

Na Cipru bomo organizirali seminar, ki ga v angleščini preprosto poimenujemo "Risk managament". Po naše pa prepoznavanje, vrednotenje in obvladovanje tveganj v planinstvu. In če povem po domače; gre za reševanje različnih položajev, s katerimi se srečamo v planinstvu in lahko brez prave reakcije vodijo v usodne nesreče. Prava reakcija pa ima osnovo v poznavanju številnih manevrov in obvladovanju položajev glede na znanja in izkušnje. Osnova varnejšega obiskovanja gora in preventive pred nesrečami, katero ponavljam in ponavljam in ponavljam, da jo že ptički znajo na pamet. 

Prijetnih 20 stopinj. Vonj morja. Nizko grmovje, polno trnjev, ki brezkompromisno prebode kožo na rokah. Celo klope sem srečal. Kopici nadobudnih plezalcev pokažem Garda vozel. To je tisti vozel, ki plezalno vrv v eno smer drži, v drugo pa jo razbremeni. Uporablja se za izdelavo škripca pri reševanju padlega soplezalca. Če ga naredimo v vezalke čevljev, pa nam služi za pomoč pri vzpenjanju po vrvi. Izredno lahko ga razbremenimo in tisto kar je najpomembnejše pri plezanju; zanj potrebujemo le dve vponki.

Nobenih pametnih in zapletenih naprav, pri katerih ob nakupu dobimo še cel katalog navodil. Manj je več. Osnovno vodilo, ki se ga držimo v planinstvu in alpinizmu. Gmota kristaliziranega peščenjaka je naslednje dni naša učilnica na prostem. Z lepljenimi svedri vzorno urejene plezalne smeri pa šolska tabla in krede.

Po skoraj uri in pol vožnje me ustavi mrki pogled policista. Meja, ki ločuje turško ozemlje od grškega. Ob enajstih zvečer sem zapustil prijetno skupino plezalcev, in ker sem imel polet ob štirih zjutraj, sem se na hitro odločil, da se do letališča zapeljem čez turški del Cipra. Čutim kapljo potu, ki mi polzi po čelu. Skupina policistov pregleduje moje dokumente. Sem kot osamljena k***a pred skupino pohotnih gusarjev, ki samo čakajo, da jo naskočijo. Izposojen avto nima dovoljenja za vstop na turško ozemlje. Počutim se kot začetnik, moj ego je ranjen, ko se vračam na točko nič in od tam še enkrat proti letališču. Za las ujamem polet proti Beogradu. Padel sem na izpitu načrtovanja. Pogrnil na celi črti. Napaka, ki me je tokrat stala časa in če bi zamudil letalo, nekaj sto dodatnih evrov. V gorah pa bi lahko izgubil življenje.

Na letališču v Beogradu opazujem ples snežink. Moj polet ima šesturno zamudo. Nasmehnem se. "Risk managament". Življenje znova in znova preseneča. Lepo je živeti, pa čeprav nad njim kdaj pa kdaj prežijo pohotni gusarji. Z od plezanja in trnja bolečimi prsti v WhatsApp Tinkari okorno napišem sporočilo: "Tink, naj bi prišli ob treh. Počakaj me. Hvala. ❤️"

Rokavice zaščitijo prste in dlan

Pred mrazom, trnjem, plezalno vrvjo ali grobo snežno podlago. V posameznih primerih so zaželene, v drugih obvezne. Skoraj vedno jih uporabljam na gorskem kolesu, pri gorskem reševanju v vseh manevrih in rokovanju z vrvjo, pri spustu po vrvi. Obvezno jih nadenem pri rokovanju s cepinom. 

Najljubše so mi bile tiste, ki mi jih je spletla bica. Bile so na prste, s katerimi si lažje rokoval s plezalno opremo, z dodatkom iz celega, s katerim si prste pokril v hudem mrazu in s tem dodatno toplotno zaščitil. Čez čas je volna postala zbita in še bolj grela. Vode skoraj ni prepuščala. 

Danes v večini uporabljam usnjene rokavice. Poleti so mi najljubše Petzlove Cordex, za pozimi pa uporabljam Black Diamondove Dirt Bag.

Pri rokovanju z opremo je pomembno, da rokavice niso predebele, saj s tem nimamo pravega občutka, oprema pa nam pogosto leti iz rok. Še posebej je to pomembno pri rokovanju s cepinom. Debelejše so rokavice, prej nas bo zazeblo, saj bomo ratišče cepina bolj stiskali in s tem zmanjšali prekrvavitev v prstih in izgubili moč. V žargonu rečemo, da nas prej navije. Poleg tega pa nam v volnenih rokavicah cepin polzi iz rok. Če ste "bolj zrmzljive sorte", si lahko dodatno čez navlečete "protektorje". Osebno se izogibam kemičnim grelcem, saj dajejo lažni občutek toplote in v večini primerov, ko nehajo delovati, nas še prej zazebe v prste.

Kakovostne zimske rokavice imajo dodane zanke, v katere potisnemo dlan in preprečijo, da bi jih izgubili, če jih za trenutek snamemo. Sam, če jih snamem za dlje časa, jih spravim pod puhovko, k telesu, kjer ostanejo tople in ne zmrznejo.

Doma rokavice posušim, si jih nadenem na roke in nanje stisnem kremo 48. Ja, tisto v rožnati tubi. Kremo dobro vtrem v usnje in rokavice za trenutek dam na radiator, da se posušijo. S tem usnje ohranim mehko in ga zaščitim, da ne prepušča vode. Poskusite. Preprosto in poceni.

Veste kaj pomeni, da te zanohta? To je tisti orgazmični občutek, ko prstov skoraj ne čutiš več in jih začneš ogrevati in ko topla kri udari vanje. Ja, tista nora bolečina, ki jo lahko dodatno okrepiš, ko med vrtenjem rok še po nesreči v nekaj udariš.