Zakaj ni dobro z dvema naenkrat, čeprav prvič v življenju in kakšna je pravilna dolžina? V mislih imam cepine

Prejšnji konec tedna smo bili priča plazu v Turskem žlebu, ki je odnesel dva turna smučarja. Na srečo ju duša ni zapustila, a končalo se je s hudimi poškodbami. Po forumih zaokrožijo razprave, kako in zakaj, saj je bila napovedana samo 1. stopnja nevarnosti snežnih plazov po petstopenjski evropski lestvici. Je bila ocena nevarnosti Agencije RS za okolje napačna? So podali prenizko oceno? Odgovor je NE.

Velja, da so plazovi nepredvidljivi, so bela smrt, brez voznega reda in lahko presenetijo tudi tiste najbolj izkušene. Sploh v času, v katerem živimo, ko je prisotno globalno segrevanje, ko temperature izrazito nihajo. Svoje naredi še inverzija. Podlaga je še topla. Dejavniki, ki vplivajo na stabilnost snežne odeje. Po pričevanju celjskega gorskega reševalca, ki je bil na intervenciji, je bilo ta dan toplo in se je slikovito izrazil, da je "potegnilo celo pobočje" in je iz snega kar tekla voda.

Razmere, značilne za pomladni čas, ko prihaja do velikih talnih plazov, ko se gore čistijo snega. Teža takšne gmote je strašljiva, saj kubični meter tehta 600 kg in več. Pred sabo ruši vse, in če se po naključju znajdemo v njej, nam praktično ni rešitve. Ne pomaga nam noben najboljši plazovni trojček in plazovni nahrbtnik. Z vidika ocene tveganja in stroke sta 1. in 2. stopnja nevarnosti snežnih plazov najbolj skrb vzbujajoč, saj dajeta lažen občutek varnosti.

Praktično sta v snegu vedno prisotni in od obiskovalca gora toliko bolj zahtevata poznavanje plazovnih zakonitosti in izkušnje. Teh pa ne pridobimo na eni plazovni delavnici ali tečaju varnejše hoje v zasnežene gore, ampak z leti udejstvovanja in še takrat nas lahko preseneti, tudi nas gorske reševalce, gorske vodnike, izkušene alpiniste … S tem razlogom je toliko navodil, usmeritev, opozoril s strani Planinske zveze Slovenije, Gorske reševalne zveze Slovenije in Združenja gorskih vodnikov Slovenije. Poleg znanja in izkušenj pa moramo imeti tudi nekaj sreče. Saj poznate tisto – Na Titaniku so bili vsi zdravi, le sreče niso imeli. Smučarja sta tokrat imela srečo. Upam, da letošnjo zimo pri tem ostanemo.

Nekaj dni kasneje mi Jani Bele, ki je bil nekoč moj mentor in ki ga spoštujem, saj se že vse življenje ukvarja s preventivo, pošlje e-pošto, v kateri se sprašuje o smiselnosti našega dela. Smo že izgubili "igro" in je šla svojo pot? Z enakim vprašanjem se v tistih temnih dnevih ukvarjam tudi sam. Pa vendar. Preventiva je kot tek na dolge proge, učinki dobrega in načrtovanega dela so vidni v zadnjih kilometrih, ki odločajo o tem, ali bomo dosegli cilj. Preventiva – majhen korak za človek in velik za človeštvo, če interpretiram besede velikega Armstronga. Vsako življenje šteje.

Utrjujem snežno gaz, za mano je Miha Habjan, ki jo popravlja. Vsakoletna novinarska konferenca pred zimsko sezono. Menim, da planinstva ne moremo učiti v predavalnici in Meta virtualnost ni recept za zmanjšanje števila nesreč. To je glavni razlog, da imamo novinarske konference v okolju, kjer se planinstvo dogaja in sem vesel ter ponosen, da imam v Planinski zvezi Slovenije somišljenike, ki to podpirajo, in medijev, ki to razumejo in nam vsakič pomagajo pri širjenju informacij v javnost. Izjemno. 

Naš glavni poudarek na Veliki planini je bil, da nam vsa oprema nič ne koristi, če je ne znamo uporabljati - še več, lahko je celo nevarno. Zato je zelo pomembno znanje - učenje in obnavljanje naučenega v praksi.

Ob zimskih razmerah ni odveč še enkrat opozoriti:

⭕ Pozimi v gore nikoli ne zahajajte sami!

⭕ V gore se podajajte primerno opremljeni, opremo se naučite uporabljati.

⭕ Že doma pa tudi pred turo na izhodišču preverite delovanje plazovne žolne, zamenjajte baterije in jo dosledno uporabljajte.

⭕ Pred začetkom sezone vadite hojo z derezami, pravilno uporabo cepina in zaustavljanje s cepinom na pobočju z varnim iztekom.

⭕ Izbirajte poti, primerne svojim psihofizičnim sposobnostim, na turi pa se prilagodite najšibkejšemu udeležencu.

⭕ Pri načrtovanju ture upoštevajte kratek dan, na izlet, turo ali pohod se odpravite dovolj zgodaj.

⭕ Preverite odprtost planinskih koč (večina visokogorskih in sredogorskih koč je zaprtih).

⭕ Že več dni pred turo spremljajte vremenske razmere in napoved za območje, kamor se odpravljate.

⭕ Upoštevajte podatke o snežnih razmerah - o višini in stanju snežne odeje ter o stopnji nevarnosti proženja snežnih plazov.

⭕ Po obilnem sneženju ali otoplitvah še vsaj tri dni ne zahajajte v gore zaradi povečane nevarnosti proženja snežnih plazov.

⭕ O svojih poteh in načrtih obvestite domače.

… in ko čas posvečamo zimski preventivi, "pridrvi snežni plaz", da nas je zapustil Klemen Volontar. Miha Pavšek, še eden tistih, ki se ukvarja s snežnimi plazovi, ga je označil kot poslednjega lavinskega Mohikanca. Vsaka beseda, ki bi opisala Klemnovo delo na področju snežnih plazov, bi bila prelahka. Lahko rečem le, da se bomo trudili nadaljevati njegovo delo, dokler se mu sami nekoč, nekje ne pridružimo. To je naše poslanstvo. Naša zapuščina.

Prejšnji teden smo govorili o derezah. Dereze pa brez cepina v rokah predstavljajo veliko nevarnost. Zakaj je tako? Zakaj ne smemo uporabljati planinskih palic, kadar imamo na nogah dereze? Kakšna je pravilna dolžina cepina? In zakaj ni dobro z dvema naenkrat, čeprav prvič v življenju?

Pogosta napaka, ki jo lahko zasledimo med uporabniki zimske opreme, je sočasna uporaba derez in planinskih palic. V primeru padca se bomo uspešno zaustavili le, če bomo v rokah imeli en cepin in obvladali zaustavljanje. Treba se je takoj odzvati, to pa se lahko naučimo le s predhodno vajo na terenu, ki omogoča varen iztek, in pod budnim očesom strokovnjaka, ki bo odpravljal napake.

Dlani moramo imeti zaščitene z rokavicami in biti oblečeni v dolga oblačila. Nasprotno bo zaustavljanje neuspešno, če pa že, pa nas bodo veseli plastični kirurgi.

Gorski reševalci smo se že srečali s primeri, ko je planinec zdrsnil dva metra, mišično tkivo okrog gležnja pa mu je zaradi udarca potisnilo skozi pore nogavic. Poškodbe so bile trajne. Zavedati se je treba, da je vsako deblo ali veja rušja trša in bolj prožna od človeške glave ali uda.

Za klasične planinske ture in stopničast svet izberemo klasičen cepin z ravnim ratiščem in primerne dolžine. Zadostuje raba enega cepina. Raba dveh cepinov, sploh pri začetnikih, daje občutek lažne varnosti. V primeru zdrsa pa se bomo še toliko težje zaustavili.

Dolžino določimo tako, da cepin primemo za glavo, ratišče pa nam sega do pod pazduhe.

Namenski plezalni cepini niso primerni za klasične planinske izlete:

- so prekratki,
- oster kot okla agresivneje zareže v snežno podlago in s tem lahko cepin prej iztrga iz rok,
- posebej krivljeno ratišče je namenjeno plezanju, je nerodno pri upiranju na cepin pri hoji in sploh začetnik lahko hitro izgubi ravnotežje,
- konica je pri večini zakrivljena in služi, da so pri plezanju dlani razbremenjene s tem, ko se naslanjajo v kljuko.

Pri nakupu cepina se predhodno posvetujte s strokovno usposobljenim prodajalcem, ki ga v slovenskih trgovinah s specializirano gorniško opremo ne manjka in za kar smo lahko hvaležni ali pa pri strokovno usposobljenem planinskem kadru. Naj velja pravilo, da preden se prvič podamo v zasnežene gore, se predhodno udeležimo plazovne delavnice in tečaja varnejšega obiskovanja gora.

Kako cepin namestimo na nahrbtnik?

In če se ponovim - rabe cepina in derez se ne morete učiti iz učbenikov in YouTuba kot tudi ne uporabe plazovne opreme.