Rabe cepina in derez se ne morete učiti iz učbenikov in spleta. Samo vaja dela mojstra

V soboto je v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje Republike Slovenije na Igu potekal že 16. strokovni posvet Gore in varnost, ki ga vsako leto organizirata Planinska zveza Slovenije in Gorska reševalna zveza Slovenije. Namen posveta je seznaniti strokovno planinsko javnost z aktualnimi gorniškimi vsebinami na področju gorskega reševanja, opreme, tehnike …

Na robu bizarnosti, ki na trenutke zmrazi

Poslušal sem predavanje kolega inštruktorja Jurija Jeršina, ki je na svoj način predstavil gorske nesreče in dogodke zadnjih dveh let, in nekateri mejijo na bizarnost.

Največkrat se nesreče v gorah pripetijo zaradi pomanjkljive priprave na planinski izlet in slabega znanja uporabe tehnične opreme. Med vzroki pa so pogoste še nepoznavanje terena, neupoštevanje vremenske napovedi in slaba telesna pripravljenost.

Planinki na Prisank in osnovnošolska kemija verižnih reakcij

Primer reševanja tujih planink, ki sta se odpravili na Prisojnik, je najpogostejši primer reševanja in posredovanja gorskih reševalcev v času glavne planinske sezone. Verižna reakcija številnih napak: pretežek nahrbtnik, slaba fizična pripravljenost, informacije o poti z googla. 

Vsi imamo novo opremo, a le kaj bi počeli z njo?

Napačna uporaba tehnične opreme je lahko smrtno nevarna. Številne vponke, trakovi, varovalne ploščice, prižeme …, ki jih posamezniki uporabljajo za vzpon na goro po klasični planinski poti poleti in pozimi, pa že od daleč "kričijo STOP in OBVEZNO najemi vodnika in se udeleži tečaja varnejšega obiskovanja gora". Nasprotno se zgodi najhujše kot v primeru dveh nesreč s smrtnim izidom na Triglavu, ki sta se zgodili v roku pol ure in ki jima je botrovalo neznanje uporabe opreme, čeprav je bila popolna, in splošna neizkušenost.

Čudili smo se nesreči podora ledenika na Marmoladi, a doma je bil Triglav skoraj usoden za 17 planincev

Ob neupoštevanju vremenske napovedi in izrazitim znakom slabega vremena in neviht smo bili priča udaru strele in poškodbam kar 17 planincev. V tem primeru so se gorski reševalci srečali s težkimi razmerami in aktivirana so bila številna moštva. Strela je bila nekaj dni kasneje tudi razlog za smrt tujega planinca na Triglavu, ki se je na pot podal prepozno in ravno tako ni upošteval vremenske napovedi. Je sploh treba kaj dodati?

Ferate kot šolsko igrišče

Številni primeri nepravilne rabe opreme, napačno pripetih samovarovalnih kompletov, kazanja moči brez opreme in podiranja hitrostnih rekordov je kot šolsko igrišče odraslih otrok. Brez učitelja. Gorski reševalci smo bili priča smrti osebe, ki je uporabljala samo zgornji del pasu in se ob padcu zadušila. Veliko je tudi hudih poškodb kot posledica padca v samovarovalni komplet, ki ni vsemogočen. Otroci in začetniki se v ferato lahko podajo le v spremstvu vodnika, ki jih še dodatno varuje s plezalno vrvjo.

Nabiranje planik so zamenjali selfiji

Tako v Sloveniji kot tujini beležimo porast selfie primerov, ko se posameznik poskuša fotografirati na določenem slikovitem kraju, pri tem ni pozoren in izgubi ravnotežje ter pade v globino.

V breg na baterijski pogon. Kako pa dol?

V porastu so nesreče gorskih kolesarjev na e-kolesih. Na baterijski pogon "pririnejo" skoraj povsod, a stvar se zakomplicira pri spustu, predvsem zaradi neznanja v tehniki spusta, ki se kaže v napačnem položaju telesa, nepravilnem zaviranju, položaju nog, slabši fizični pripravljenosti in pogosto čeladi na nahrbtniku.

… in ko tako modrujem pod Kamniškimi planinami, se je četrtek prevesil v petek. Naredim zadnji požirek kave. Noge mi grejejo volnene nogavice in dekca, ki sem jo nekoč kupil od ženice v Indiji. 

Skozi okno opazujem ples snežink

Za v gore svetujemo, da uporabljate klasične 10- ali 12-zobe dereze. Za čevlje z robom na peti so najboljše polavtomatske dereze s t. i. košarico, ki se povezne čez sprednji del čevljev, zadaj pa je patent, ki ga pripnete na rob čevljev. Patent se s trakom obvezno poveže s sprednjim delom, ki je pri večini derez iz kakovostne plastike.

Prva dva zoba na derezah naj bosta postavljena horizontalno, sedmi in osmi zob (pri 12-zobih derezah) pa naj bosta obrnjena tako, da je celotna ploskev obrnjena v smeri naprej in s tem ne reže snežne podlage. K derezam obvezno spadajo tudi gume, ki preprečujejo nabiranje snega pod čevlji (cokel) in s tem izgube stika derez s podlago in posledično ravnotežja.

Dereze naj imajo tudi možnost preprostega nastavljanja dolžine glede na velikost čevlja in jih vedno kupujemo glede na vrsto in velikost planinskega čevlja, saj ni nujno, da vsak tip derez ustreza geometriji čevlja. Pri nakupu derez pa morate vedeti, za kakšne namene jih boste uporabljali (hoja, plezanje, plezanje samo ledu itd.).

Kadar imate na nogah dereze, v roke vedno spada cepin, na roke pa rokavice in dolga oblačila! Kombinacija derez in pohodnih palic je smrtno nevarna. V primeru zdrsa se ne boste ustavili, saj že po nekaj metrih dosežete veliko hitrost.

Najpogostejša napaka pri uporabi derez je, da se planinec zapne v preširoke hlače ali stopi v opremo, ki mu s plezalnega pasu sega nižje od kolen, in pri tem izgubi ravnotežje.

Pravilna hoja z derezami je nekoliko širša od običajne. Uporabite račjo hojo, kjer so stopala obrnjena rahlo navzven.

Zaustavljanja s cepinom moramo biti vešči, saj nasprotno izgubimo najpomembnejše prve sekunde in se ne ustavimo! A o tem naslednjič. Rabe cepina in derez se ne morete učiti iz učbenikov in spleta. Samo vaja dela mojstra.

Kdaj oziroma zakaj je pozimi nujno uporabljati čelado? Vedno, kadar imamo na nogah dereze.

Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del