Neinvazivni lepotni posegi pri mladih: nova oblika skrbi zase ali posledica popolnosti na družbenih omrežjih?

Mladi v dvajsetih in zgodnjih tridesetih so v marsičem liberalnejši od svojih staršev – to velja tudi za lepotne posege. Če je za marsikoga v srednjih ali poznih srednjih letih lepotna kirurgija še vedno nekaj, kar iz ljudi naredi spake (samo poglejte Donatello Versace ali Davida Hasselhoffa, ki se nista znala sprijazniti s staranjem!) in po čemer na splošno posegajo samo plehki ljudje, ki preveč dajo na zunanji videz, mladi ne komplicirajo preveč: botoks in druge lepotne posege vštevajo kar v 'velnes' ali osebno nego.

Po novo polnilo se tako odpravijo mimogrede, kot bi šli na primer na jogo ali nego obraza. Vsaj če gre verjeti statistikam iz tujine, natančneje ZDA, kjer po podatkih NY Posta kar 75 % lepotnih kirurgov opaža izrazit porast strank v starostni skupini pod trideset let.

Te se najpogosteje odločajo za botoks na predelu obraza in povečanje ali dvig prsi, na splošno pa naj bi šlo za populacijo, ki "res izjemno dobro skrbi zase".

Kako pa je v Sloveniji? Po odgovore smo se odpravili k Pii Hrovat, dr. dent. med., ki je po dentalni medicini zaključila še podiplomski študij na temo hormonov in anti age medicine ter danes uspešno deluje tudi na področju estetske, in priznanemu estetskemu kirurgu dr. Igorju Višnjarju iz estetske klinike Višnjar v Ljubljani.

Prav tako sta bili za Metropolitan.si pripravljeni svoj pogled na lepotne popravke razgrniti dve mladi ženski, ki sta se za nekaj neinvazivnih lepotnih posegov odločili še pred tridesetim letom.

"Družba pričakuje popolnost"

"Lepotni posegi se mi nikoli niso zdeli sporni ali kaj drugačnega od obiska pri frizerju," pravi 28-letna Amber, ki se je za prvi poseg, dermalno polnilo v ustnicah, odločila pri 25 letih.

"Od nekdaj sem bila zainteresirana za ličenje in nego kože, kar je vključevalo tudi razmišljanje o lepotnih posegih. Ko je imela moja prijateljica s polnilom v ustnicah pozitivno izkušnjo in zelo naraven rezultat - le nekaj zglajenih gubic na ustih in lepo navlažene ustnice –, mi vse skupaj ni delovalo preveč tvegano, zato sem se odločila poskusiti tudi sama. Z rezultati sem bila zadovoljna in približno 14 mesecev pozneje sem poseg ponovila."  

Tudi botoks, ki jo je mikal že dlje časa, se je odločila poskusiti, ko je postopek najprej preizkusil nekdo iz njenega družbenega kroga.

"Zanj sem se odločila, ko sem pri nekom drugem videla zelo dobre rezultate s tem posegom. Slišala sem, da lahko pomaga tudi pri migrenah, kar je bil eden od razlogov, da sem razmišljala o tem, poleg tega pa so me motile gubice na čelu, ki so se pojavile zaradi slabega vida. Zdelo se mi je, da sem videti starejša, kot v resnici sem."

Na vprašanje, ali je bila to posledica družbenih omrežjih, ki slavijo mladost in popolnost, odgovori nikalno. "Bolj se mi zdi, da je to vpliv filmov in nadaljevank, kjer 28-letna igralka že lahko upodablja 45-letno mamo. Sploh ne gre toliko za družbena omrežja, temveč družba na splošno že od nekdaj ne odobrava procesa staranja pri ženskah in pričakuje popolnost. Ta pritisk se odraža tudi v medijih, oglaševanju in družbenih normah." 

Tudi 27-letni Uli, ki redno uporablja botoks na predelu oči, med obrvmi in v čelu, se zdi, da njena starostna skupina ni toliko tarča idealov na družbenih omrežjih, temveč je bila pregovorna škoda narejena že prej.

"Rekla bi, da so družbena omrežja bolj kritična za mlajša dekleta, to je v starosti nekje do 23 let. Sama sem bila med odraščanjem bolj izpostavljena revijam z igralkami in manekenkami ter seveda filmom, kjer so bile vse ženske videti zelo sveže."

Za botoks se je sama prvič odločila pred približno dvema letoma – brez posebnega načrta, le kot nadgradnjo dosledne nege kože, ki jo je že sicer prakticirala.

"Sprva sem – no, to še vedno počnem – prisegala na dosledno nego, ki vključuje kisline, retinol in ogromno sončne kreme, tudi pozimi. Rekla bi, da je tudi vse to pripomoglo k boljšemu videzu kože, kot jo imajo moje vrstnice. A pozneje sem le želela preizkusiti tudi botoks, ki se je za zdaj izkazal za res super izkušnjo, zmanjšal je celo pogostost mojih migren."

Amber in Ula sta glede svojih kozmetičnih izboljšav popolnoma transparentni. "Nikoli nisem imela pomislekov glede tega, ali naj povem prijateljem in znancem o svojih lepotnih posegih. Zdi se mi, da bi skrivanje pomenilo, da me je tega sram, kar pa ni res, in tudi ne vidim razloga, da bi prispevala k tabuju okoli tega. Zame osebno sta oba posega pomagala pri izboljšanju samopodobe. Ne čutim, da bi potrebovala tisoč dodatnih posegov, hkrati pa se počutim bolj samozavestno kot prej. Če bi skrivala svoje posege, bi s tem ohranjala misel, da je to nekaj, česar bi se morala sramovati," pravi Amber.  

Tudi Ula o uporabi botoksa brez zadržkov govori z drugimi in meni, da bi morale enako početi tudi vplivnice, sploh tiste, ki promovirajo izdelke proti staranju in za vlaženje kože, ob tem pa so se že odločile za neinvazivne estetske posege, ki jih ljudje zaradi diskretnosti ne opazijo – in ne vedo, da samo z dosledno uporabo te in one kreme ne bodo mogli nikoli doseči enakega učinka.

"Vseeno ni prav, da je odgovornost samo na vplivnicah, da razbijejo stigmo okoli tega, saj se mi zdi, da so pogosto ujete v zapleteno situacijo," pa meni Amber. "Če preveč govorijo o tem, se lahko zdi, da spodbujajo mlade ženske k nepremišljenim posegom. Če pa o tem ne govorijo dovolj, jih obtožujejo, da to skrivajo. Poleg tega so lahko, če omenijo, da imajo lepotne posege, hitro označene za plastične in brez vsebine."

"Menim, da bi morali imeti prostor za iskreno in odprto komunikacijo o lepotnih posegih, brez obsojanja ali stigmatizacije. Pomembno je, da se zavedamo, da ima vsakdo pravico do odločitev glede lastnega videza in da je potrebno razumeti razloge za takšne odločitve."

Ljudje si ne želijo utrujenega videza

Uporaba polnil za ustnice in vbrizgavanje botoksa sta verjetno med najpogosteje omenjenimi neinvazivnimi lepotnimi posegi, za katere se tako mladi kot starejši v Sloveniji trenutno zelo radi odločajo, pove lepotni kirurg Igor Višnjar.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Igor Višnjar (@dr.visnjar)

"Botoks je nekakšna vstopna točka v vzdrževanje mladostnega videza. Podobno kot si urejamo lase, nohte, treniramo, a gre za skrb zase na nekem drugem, višjem nivoju ... Obraz je namreč del urejenosti, vendar zanj ni treninga in hitro se pojavijo gube, ki naš obraz naredijo nekoliko ostrejši. Zaradi tega smo hitro videti starejši in bolj utrujeni, kot smo, utrujen pa ne želi izgledati nihče."  

Tudi Pia Hrovat med svojimi pacienti opaža ogromno povpraševanja po možnostih izboljšave utrujenega videza.

"Moji pacienti si želijo predvsem preventive in svežega, manj utrujenega videza. Sicer bi rekla, da je najpopularnejši botoks, veliko je tudi povpraševanja po polnilih, predvsem za ustnice."

To so netvegani posegi, večina bolnikov po njenih besedah nima stranskih učinkov in se lahko še isti dan vrnejo k vsakodnevnim dejavnostim, neželeni učinki pa so minimalni in kratkotrajni ter običajno sami izzvenijo v nekaj dneh.

"Kljub temu pa gre za manipulacijo s tkivi in je izjemno pomembno znanje zdravnika, ki tovrstne posege opravlja. Poznavanje anatomije in lastnosti materialov je ključno pri preprečevanju neljubih zapletov."

"Botoks je precej neinvazivna reč, ki lahko zabriše ostre linije na čelu, okoli oči in tako dalje," nadaljuje Igor Višnjar. "Potem pa je tu še baby botoks, nekoliko nežnejši botoks, ki ga sam ljudem apliciram predvsem v predel čela, da zgladim določene gube, hkrati pa ohranim naravno mimiko."  

Tudi Višnjar nato omeni še popularnost polnil, med katerimi je nedavno začel uporabljati Prohfilo – gre za hialuronsko nevolumsko polnilo (skin booster, op. a.), ki popravlja kakovost kože in jo obnovi –, pa nekirurški lifting z nitkami, Pia Hrovat pa še mezoterapijo, microneedling, laser in radiofrekvenčno terapijo.

"Na splošno se mi zdi, da v ponudbi prav nič ne zaostajamo za tujino," pravi. "Zaostajamo pa v načinu razmišljanja, pri nas je to še vedno nekakšna tabu tema oziroma se estetske posege še kar povezuje z umetnim videzom. Sama menim, da je osnovni cilj, da z uporabo estetskih posegov obrazu povrnemo svežino, hkrati pa ohranimo značilnosti in naraven videz posameznika."  

S tem se strinja tudi dr. Višnjar. "Slovenci smo v glavnini bolj konservativen narod. To pomeni, da sicer veliko damo na to, kako smo videti, ni pa to naš glavni atribut. Radi smo urejeni, spočiti in mladostni, ni pa pri nas kultura ugajanja in lepote prisotna na tak način, kot denimo na Balkanu in nekaterih državah Južne Amerike."

Najbrž je tudi zato starost, ko ljudje prvič obiščejo lepotnega kirurga, v Sloveniji še vedno nekoliko višja kot v tujini, vsaj po ocenah Pie Hrovat.

"Sama bi rekla, da se začne tam nekje po štiridesetem letu, čeprav v zadnjem času prihaja vedno več mlajših pacientov. Poudarila bi, da razmišljanje, da se k estetskim posegom, kot so botoks in polnila, zatečemo, ko so gube že tukaj, ni pravo. Če nas to moti, si namreč želimo preventive in preprečitve nastanka globokih gub. Ko so te enkrat prisotne in je obraz močno upadel z globokimi gubami, pa jih je težko izbrisati. Lahko jih seveda omilimo in obrazu vrnemo svežino, toda potem je potrebno več korakov in posegov in s tem tudi denarja."

"Minimalno invazivni posegi so namenjeni temu, da z njimi vzdržujemo neko stanje ali pa se zgolj lepo staramo," se pridružuje Igor Višnjar. "Bodisi je to kakovost kože, gladko čelo ali lepa oblika obraza. Vendar to lahko počnemo le do neke faze, potem pa staranje napreduje in samo injekcija tu in tam nam ne more več pomagati. Takrat  je za lepe poteze obraza in mladosten izgled potreben kirurški dvig obraza (facelift), ljudje pa na takšen poseg včasih še niso pripravljeni."

"Ugotavljam pa, da si včasih niti ne želijo popolne preobrazbe oziroma stoodstotnega rezultata, ampak le malo izboljšave. Že to lahko človeku znatno izboljša samozavest." 

Kakšne so cene?

Kar se tiče neinvazivnih lepotnih posegov, se cene botoksa gibljejo od 250 evrov dalje, cene polnil pa od 300 evrov, pove Pia Hrovat in doda, da so tovrstni posegi vse dostopnejši širšemu krogu ljudi. Obe sogovornici, ki sta se za te posege odločili, menita, da je ta cena v cenovno dostopnem razponu za starostno skupino med 25 in 30 leti. "Čeprav lahko cena nekoliko variira glede na vrsto posega in lokacijo, se mi zdi, da je realna in sorazmerna s storitvijo, ki jo dobiš," pravi Amber.

Dražji so še vedno "pravi" kirurški posegi, ki zahtevajo operacijo, na primer povečanje prsi – a v kliniki dr. Višnjarja kljub mnogim neinvazivnim posegom, ki so na voljo, to še vedno zaseda prvo mesto po popularnosti, zanj pa se odločajo že dekleta v zgodnjih dvajsetih.

"Prihajajo dekleta, ki imajo majhne prsi, asimetrijo, velik razmak med obema dojkama, po drugi strani pa prevelike prsi, ki jih ovirajo pri športu, oblačenju ... v starostni skupini 22-25 navadno še ne razmišljajo o botoksu ali čem drugem, postavo si lahko natrenirajo, prsi pa so take, kot so se razvile in jim lahko resno načenjajo samozavest," pove kirurg.

"Uporabljam vsadke, ki so zelo mehki in njihovi proizvajalci dajo veliko na varnost. O vseh dilemah in skrbeh, ki jih imajo glede varnosti samega postopka, se pred tem izčrpno pogovorimo. Zato se po mojem mnenju dekleta vedno pogosteje odločajo za povečanje prsi z vsadki: vidijo, da so tveganja majhna in da se da poleg tega narediti res lepe naravne prsi. Tudi bolj drzen ali atraktiven dekolte znamo ustvariti, a so takšne želje redkejše."

Tudi lepotni kirurgi v ZDA ugotavljajo, da se popularnost povečave prsi ni nikoli zares zmanjšala, je pa gotovo razlika ta, da se danes zanjo odločajo že precej mlajša dekleta, ki morajo, glede na to, da so tovrstni posegi mladim manj cenovno dostopni, za to precej obremeniti svoj bančni račun – cena povečave prsi je namreč (vsaj) okoli 3000 evrov.

"Morda se je vseeno nekoliko spremenilo mišljenje," pravi dr. Višnjar. "Če pogledamo recimo pogled na električne avte pred petnajstimi leti: skorajda jih niso delali, bili so dragi, imeli so premajhen domet ... potem pa so ljudje sčasoma ugotovili, da gre za nekaj dobrega in zanimivega in potrošnja se je povečala, četudi so ti avtomobili dražji. Podobno je s povečavo prsi: z današnjimi varnimi in modernimi postopki je lahko povečanje prsi, če zaradi oblike ali velikost svojih prsi dekle trpi, to, če greš seveda v to, investicija vase, investicija v samozavest in dobro počutje v svoji koži."

Dodaja, da načeloma hitro razlikuje med posamezniki, ki si želijo neko izboljšavo izključno zaradi sebe samih in tistimi, na katere vplivajo zunanji dejavniki.

"Marsikoga sem po posvetu zato že prepričal, da ne potrebuje posega, tudi solze so bile že prisotne. Nisem prodajalec polnil, vsadkov in estetskih storitev, temveč delam za ljudi. Na splošno se držim načela, da če greš v nekaj, da se boš z veseljem in ponosom pogledala v ogledalo, pridobila na samozavesti, je to prava pot. Če pa se za tak poseg nekdo odloči v duhu reševanja zakona ali da boš podobna prijateljici, ki si je tudi povečala prsi, pa nikakor. Treba je torej ločevati med tem, kar počneš zase, in tem, kar ti diktirajo družbena omrežja. Ker povsem odklopiti se od njih je verjetno nemogoče."

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere