"Trajnostni smo toliko, kot se nam splača," ali zakaj družine na leto skozi okno vržejo več kot 350 evrov? (VIDEO)

Prizadevanjem za obeleževanje pomembnosti tematike smo se letos pridružili tudi na Metropolitan.si in v rubriki Rok uporabe za vas pripravili nasvete, kako s hrano ravnati premišljeno in s sočutjem do vseh dejavnikov, ki sovpadajo s tematiko. 

Skupaj s partnerji projekta - Ekologi brez meja, Zvezo prijateljev mladine Slovenije, TAM-TAM, ministrstvom za okolje, podnebje in energijo, ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Etri skupino z Mini tovarno si želijo ob tem dnevu vsakega posameznika spodbuditi k zmanjševanju in preprečevanju nastanka zavržene hrane ter predstaviti številne možnosti uporabe prehrambnih izdelkov, ki pogosto ostanejo neporabljeni ter ozaveščati o pomenu preudarnega načrtovanja nakupov.

Tomaž Kus iz Lidl Slovenija je na novinarski konferenci ob dnevu brez zavržene hrane poudaril, da si že več let prizadevajo k sistemskim spremembam, s ciljem dokazati, kako pomembna vrednota je hrana, "za katero moramo skrbeti, da je bo čim manj pristalo v smeteh". Donirali so že več kot 390 ton hrane, z mentaliteto, da "smiselni ukrepi prinašajo dobre rezultate". 

Hrana je več kot samo obrok 

Količina zavržene hrane, ki nastaja po vsem svetu, ima velike družbene, gospodarske in okoljske spremembe ter negativno vpliva tudi na varnost preskrbe s hrano. Na svetovni ravni se približno tretjina vse hrane, proizvedene za ljudi, zavrže, kar znaša približno 2,3 milijarde ton letno.  

V Sloveniji se je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) skupna količina odpadne hrane med letoma 2013 in 2021 povečevala. S 118 tisoč ton (v letu 2013) se je povečala za 21 odstotkov na okoli 143 tisoč ton (v letu 2021). 

"Hrana je več kot samo obrok," poudarja prof. dr. Marina Pintar, dekanka Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, je na novinarski konferenci ob dnevu brez zavržene hrane poudarila, da naj dan brez zavržene hrane služi kot orodje pri spreminjanju družbene norme, da hrana ne spada v smeti.

Za Slovenijo značilen prehranski sistem mora zagotavljati prehranski varnost, "hrana, ki je lokalno dostopna, je ob tem privilegij", je opozorila in dodala, da je hrana več kot samo eden izmed obrokov, ki ga zaužijemo vsak dan.

K temu je Uroš Vajgl, državni sekretar, pristojen za okolje, dodal, da je odpadna hrana tretji največji povzročitelj emisij na svetu, zato "se soočamo z večkratno okoljsko krizo - krizo izgube biodiverzitete in onesnaževanja ter zavržene hrane". 

Povprečna družina, ki na leto za hrano odšteje približno 3.500 evrov, skoraj desetino kupljenega zavrže (kar znaša 350 evrov).

Slovenija je s svojimi prizadevanji prva izmed držav članic, ki se je problematike lotila sistematično in na velikem vzorcu, z zavedanjem, da "imamo le en planet", je v svoji izjavi zaključil Vajgl. 

Inovativen koncept Mini tovarna

"Sama tehnologija še ne pomeni pomika v trajnostni razvoj," se je mnenju o pomembnosti tematike recikliranja hrane pridružil prof. dr. Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. A je inovativen koncept Mini tovarne dober pokazatelj prizadevanja za ohranjanje trajnostnega pogleda. 

Lenka Puh iz skupine ETRI je poudarila, da si s konceptom Mini tovarne prizadevajo pozornost usmeriti na posameznika, "da mu pomagamo, da spremeni svet na bolje", je dejala s prizadevanjem za to, da "se tisto, kar nas moti, spremeni". 

"Če želimo trajno zagovarjanje socialne varnosti, in predvsem biti vzgled, moramo imeti jasne cilje in vrednote," poudarja Puhova. 

Ideja, ki izhaja že iz leta 2015 predpostavlja alternativne načine ravnanja s presežki hrane, zato so inovatorji ustvarili lastne produkte, s katerimi si prizadevajo k ozaveščanju o vnovični uporabi, recikliranju in ustvarjalnih načinih, kako hrano uporabiti do zadnjega delca. 

Ključna ideja Mini tovarne je razvijati nove ideje, ki se vežejo na razumevanje družbenega odnosa do hrane. 

Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del