P.M. | 6. 11. 2022, 06:03

Ste se že kdaj vprašali, zakaj ima teden sedem dni?

Profimedia

Od ponedeljka do nedelje in ponovno. Sedemdnevni ritem nam je povsem samoumeven. Od kod ga imamo in zakaj?  

Naš življenjski ritem nam krojijo dnevi, tedni in tudi meseci. Nekateri se sprašujejo, ali nam je sedem dni — kot je določena merska enota enega tedna — vsilil kapitalizem, ali gre dejansko za ravnanje po ciklih iz narave.

Za vse so “krivi” Babilonci (in tudi Egipčani)

Sedem dni naj bi tednu določili Babilonci, ki so živeli od 8. do 6. stoletja pred našim štetjem. Morda celo že kdo pred njimi, a zapisov o tem ne poznamo. Koledar starih Babiloncev se je ravnal po luni in po soncu, imel je 12 luninih mesecev po 29,5 dni, tako da je leto imelo 354 dni.  

Babilonski duhovniki so na podlagi gibanja sonca, lune in drugih nebesnih teles koledarje sestavili koledarje tako dobro, da so nekateri od njih še danes uporabni.  

Stari Egipčani so lunin koledar zamenjali s sončnim koledarjem. Za njih se je leto začenjalo tedaj, ko je Nil, "hranitelj dežele", preplavil bregove. Egipčansko leto je bilo razdeljeno na 12 mesecev po 30 dni, na koncu leta pa so dodajali še pet dni. 

In še ena zanimivost iz starega Egipta. V istem času, ko je Nil poplavljal pbregove, je malo pred sončnim vzhodom na vzhodnem nebu zašla tudi zvezda Sirius, za katero so zvezdoslovci izmerili, da se ponovi vsakih 365 dni.

Zvezda Sirius.

Zvezda Sirius.

Profimedia

Rimski teden in julijanski koledar

V starem Rimu je imel teden sprva osem dni, ki so jih poimenovali po bogovih. Ker so bogove enačili s planeti, med katere so uvrščali tudi sonce in luno (še danes imamo Sun-day in Mon-day), planetov pa so poznali le sedem (do vključno Saturna: Satur-day), so začeli znanstveniki podobna pravila iskati še drugje v naravi.  

Naš koledar je pravzaprav urejen po vzoru rimskega koledarja, ki ga je leta 46 pred Kristusom po naroči­lu takratnega vladarja Julija Cezarja (zato se imenuje julijan­ski) izdelal grški matematik in astronom Sosigen.

Sosigen je Cezarju svetoval, naj za osnovo leta vzame 365 dni in 1/4, vsako navadno leto naj ima 365 dni, vsako četrto leto pa naj bo prestopno s 366 dnevi.

Sosigen je Cezarju svetoval, naj za osnovo leta vzame 365 dni in 1/4, vsako navadno leto naj ima 365 dni, vsako četrto leto pa naj bo prestopno s 366 dnevi.

M.P.

In še ena razlaga za sedmico: lunin cikel traja ravno 28 sončnih vzhodov in zahodov. Ker se luna tačas spreminja in potuje skozi štiri značilne oblike: polna, prazna in oba krajca, je sledila logična delitev števila 28 na štiri dele. Tako naj bi prišli do sedmice in zato ima teden sedem dni.  

Žiga Živulovič jr./Bobo

Tuja in naša imena za dneve v tednu

Kot že omenjeno, so tuja imena dni v tednu povezana s sedmimi planeti, ki so jim stari zvezdoslovci pripisovali velik vpliv na življenje. Planeti nosijo imena antičnih bogov, vladarjev prve ure določenega dneva. Ponedeljek (dan po nedelji) je dan lune (it. lunedi); torek je dan Marsa (it. martedi), po naše pa drugi (vtori) dan tedna. Sre­da je dan Merkurja (it, mercoledi), v slovenščini pa "sredina ted­na". Jupitrov dan je naš četrtek (t.j. četrti). Dan Ve­nere je pri nas petek - peti dan.  

Za mnoge najljubši dan v tednu - petek, se imenuje po boginji ljubezni Veneri.

Za mnoge najljubši dan v tednu - petek, se imenuje po boginji ljubezni Veneri.

Profimedia

Naša sobota, ki je v dru­gih jezikih dan Saturna (angl. Saturday), pri nas nosi ime po heb­rejskem izrazu za dan počitka v stari zavezi (sabat), nedelja, dan sonca (nem. Sonntag), je pri nas posvečeni dan, ko se ne dela.

In še lepa slovenska imena mesecev

Slovensko ime za januar je prosinec (sonce že proseva), februar je svečan (sečnja - krčenje sveta), marec je sušec (mesec brez dežja), april mali traven (trava začne poganjati), maj veliki traven (trava je visoka), junij rožnik (vse je v cvetju).

Profimedia

Julij je mali srpan (za­čenja se žetev), avgust veliki srpan (žetev je na višku), septem­ber je kimavec (živina "kima" na paši), oktober vinotok (vino se pretaka), november listopad (listje odpada) in december gruden (zemlja zmrzuje v grude). 

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.