Digitalni odpadki: en sam algoritem umetne inteligence ustvari ogljični odtis večih avtomobilov

Kaj so digitalni odpadki?

Digitalni odpadki so, enostavno zapisano, elektronski podatki. Človeštvo jih ustvarja zmeraj več in z njihovo količino vsako leto preseže rekord prejšnjega leta. Nič čudnega, kajti družba se digitalizira. Stranski učinek tega je poraba energije. Prav vsi digitalni odpadki namreč zahtevajo energijo. Stroški energije tega shranjevanja so že precejšnji in bodo s shranjevanjem in pretokom digitalnih informacij rasli še naprej.

Velikost digitalnih podatkov označujemo z bajti.

Človeštvo v računalnikih, hranilnikih podatkov, mobilnih telefonih, avtomobilih in še v marsikateri drugi napravi vsakodnevno ustvari približno 2,5 kvintilijona bajtov. Velik del količine, ki si jo je težko predstavljati, bo v digitalnem svetu kmalu zastarel. To velja tudi za ta članek, ki pa ne bo izginil, ampak bo ostal v digitalnem svetu hranilnikov in serverjev zelo dolgo ter bo na neki točki postal digitalna smet. 

Kje je problem?

Zdi se, da shranjevanje podatkov ni energetsko potratno, a vendar - brez porabe energije ne gre. Podatki raziskav in analiz, koliko energije shranjevanje zahteva, se močno razlikujejo.

Na univerzi Stanford so raziskovalci izračunali, da 100 gigabajtov emitira 0,2 tone ogljikovega dioksida na leto. Če primerjamo te emisije z izpusti drugih dejavnosti, ki ustvarjajo ogljik, na primer ladjarstvo, proizvodnja, vožnja avtomobila, digitalnih emisij ni veliko. Po drugi strani pa je digitalnih odpadkov količinsko tako veliko, da vsako leto ustvarjajo bolj opazen ogljičen odtis. 

Digitalne informacije kot onesnaževalec

Emitira hranjenje podatkov, tudi procesiranje, pridobivanje in analiziranje v različnih računalniških sistemih. Vse to povzroča ogromno porabo elektrike in posledično ogljični odtis. Usposabljanje enega samega algoritma umetne inteligence lahko zahteva proizvodnjo toliko ogljikovega dioksida, kot ga proizvede nekaj avtomobilov v svoji življenjski dobi.

Primer okoljsko problematične dejavnosti na tem področju je tudi pridobivanje kriptovalut. Ste vedeli, da rudarjenje bitcoinov že zdaj porabi približno toliko energije kot nekatere države? Energetsko izredno potratna je tudi analiza podatkov. Analitski sistemi vozil, spletne oglaševalske storitve, platforme za e-trgovino, piškotki, sistemov za zbiranje poslovnih podatkov so generator digitalnih odpadkov. Ti večinoma "obležijo" na diskih in strežnikih, a ne zmeraj. Ko je velikost digitalnih podatkovnih nosilcev presežena, se digitalne smeti selijo v druge vrste strojne opreme, večinoma v take za fizično shranjevanje. Ohranjanje te strojne opremepa je spet energetsko intenzivno, saj le-ta zahteva napajanje in podporno strojno opremo, kot so ventilatorji in sistemi za gašenje požara. In spet se dotikamo novih virov ogljičnih emisij. 

Kako lahko naredimo kot družba in posamezniki?

Za razliko od fizičnih odpadkov je upravljanje z digitalnimi smetmi relativno enostavno. Čarobna tipka se imenuje »briši«.

Vsakdo, od posameznika do korporacij in podjetij, bi moral svoje podatke redno nadzorovati. Vse podatki, ki jih je mogoče izbrisati ali zmanjšati, vsi računalniški procesi, ki jih je mogoče končati, bodo, ko bodo prekinjeni, povzročili manjšo ogljično emisijo. Zato redno pregledovanje datotek v digitalni shrambi, v oblaku, na osebnih diskih ali telefonu ni priporočljivo le s finančnega, prostorskega in okoljskega stališča. Razlog je mnogo enostavnejši.

Če boste na svojem pametnem telefonu izbrisali aplikacijo, ki je nikoli ne uporabljate, boste zmanjšali količino digitalnih odpadkov in hkrati prihranili energijo v bateriji. Telefon bo deloval dlje, hitreje, vi pa boste še naprej ostali pametnejši od njega.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord