Kako me je osrečil pogled najbolj nasmejane divje orhideje! Se tudi vam cvetlice nasmihajo?

V svetu je znanih okoli 30.000 vrst in podvrst, od tega jih je v Evropi v naravi 'le' okoli 300. Govorimo o divjih orhidejah, ne tistih gojenih. So pa orhideje tudi ene najbolj priljubljenih sobnih rastlin. Zahvala gre sodobni tehniki razmnoževanja, zaradi česar so postale dostopne vsakomur. A vrnimo se k slovenskim divjim orhidejam.

Divje orhideje oziroma kukavičnice uspevajo po vsej Sloveniji. Uspevajo na suhih negnojenih travnikih, mokriščih, nizkih barjih in svetlih gozdovih. Rastejo od obale do visokogorskih alpskih trat.

Največ, okoli 30 vrst, jih je zaradi močnega vpliva mediteranske klime v Slovenski Istri (dolina Dragonje), na Krasu, v Vipavski dolini in toplih predelih Goriških brd.

Vse divje orhideje pri nas so uvrščene med ogrožene rastlinske vrste in so zakonsko zaščitene. Torej, nikar jih ne nabirajte, pulite ali poskusite presaditi.

Vrtnarji, cvetličarji in ljubitelji rastlin orhideje cenimo

Opazujemo jih izredno spoštljivo, ekskluzivno in eksotično na najvišji ravni. Zame je to pravo rastlinsko božanstvo.

Naše divje orhideje imajo drobne cvetove, a ko jih pogledamo od blizu, vidimo v njih neverjetno lepoto in dovršenost drobnih cvetkov, ki niso prijetni le za oko, ampak osrečijo tudi dušo.

V cvetovih vidimo ogromno podob in slik, ki smo jih vajeni iz vsakdanjega življenja. Težko bi opisal svoj notranji občutek, ko sem v cvetu čebeljelikega mačjega ušesa (Ophrys apifera) videl podobo na široko nasmejanega bitja.

Široko odprta nasmejana usta, zaprte okice nad usti zaradi veselja, na glavi trije izrastki in dva cofka, pod usti kosmato debeluškasto telo in ob strani kratke rokice, ki čakajo na objem! Res se me je dotaknilo to videnje!

Da vidimo, je treba res pogledati cvet od blizu in pustiti domišljiji svobodo

Presenečeni boste, kakšne podobe boste videli! Vse to so z razvojem skozi evolucijo orhideje razvile z namenom. Orhideje namreč živijo v sožitju z žuželkami in glivami. Orhidejam, ki živijo v sožitju (simbiozi) z glivami, pravimo GNILOŽIVKE.

Te orhidej ne potrebujejo ali pa imajo zelo malo zelenega klorofila. Rastejo v gozdovih, ker ne potrebujejo svetlobe.

To so (strokovno imenoveno) MIKOHETEROTROFNE rastline, ki črpajo hranilne snovi iz določenih gliv. Te glive pa živijo tudi v posebnem mikoriznem odnosu z drevesi. Gre za ciklus, kako en poskrbi za drugega in obratno. Pri nas so 4 take orhideje: rjava gnezdovnica (Neottia nidus-avis), trokrpi koralasti koren (Corallorhiza trifida), navadna splavka (Limodorum abortivum) in naša najredkeša orhideja brezlistni nabradenec (Epipogium aphyllum).

Za primer sožitja z žuželkami pa smo spet pri nasmejani orhideji mačjem ušesu. Osjeliko mačje uho (Ophys sphegodes), čebeljeliko (Ophys apifera) in čmrljeliko mačje uho (Ophys holoserica) so SPOLNO ZAVAJAJOČE orhideje.

Cvetovi teh orhidej, posebno medena ustna, s svojo obliko in barvnim vzorcem posnema samico žuželke. Tako privabi samce, ki se v resnici pridejo pariti s cvetom! A nič od tega užitka. Od vsega odnesejo le pelod, ki se prilepi na njih in s tem opravijo oprašitev pri naslednjem cvetu. Zanimivo, kajne?

 

Zanimivo, da prva in zadnja orhideja cvetijo prav na Primorskem! Prva je osjeliko mačje uho, ki zacveti marca, zadnja pa zavita škrbnica (Spirantes spiralis), ki zacveti oktobra.

Slovensko ime kukavičnice so dobile verjetno prav zaradi ptice kukavice. Ko se spomladi v naše kraje vrne kukavica, zacvetijo tudi kukavičnice.

 

Zanimivo je, da orhideje redko rastejo posamično

V naravi jih vedno opazimo v večjih ali manjših skupinah. Razlog je v tem, kako se mnoge divje orhideje razmnožujejo. Razmnožujejo se s semeni. So drobna in nimajo zaloge hranil za kalitev, kot semena drugih rastlin. Dokler ne požene prvih listov, tako vlogo prehranjevanja opravijo glive, ki živijo v sožitju z orhidejami.

Mora biti neka orhideja blizu, da lahko druga požene iz semena.

To je tudi razlog, da ne moremo sami vzgojiti divjerastočih kukavičnic s setvijo.Tudi s presajanjem ne uspemo prenesti gliv, s katerimi živijo. Tako, da niti to ne pride v poštev. A včasih imamo lahko srečo.

Če imamo sonaravno trato, ki je ne gnojimo, smo nekje na vasi in blizu narave, si lahko kukavičnice izberejo svoje domovanje blizu nas.

To je poseben užitek in blagoslov. O tem sem pisal v članku o selektivni košnji trave, ko sem pri sosedih na njihovi trati našel nekaj orhidej mačjega ušesa. Ti so po mojem nasvetu potem pri košnji pazili, da so jih pustili pri miru, da odcvetijo. Do takrat pa so jih občudovali in uživali v njihovi drobni lepoti.

Pri nas so najbolj zastopane kukavičnice iz rodu močvirnic

15 različnih vrst in podvrst. Sledi rod mačje uho (Ophys) z 9 vrstami. Rodova prstatih kukavic (Dactylorhiza) in pilovec (Anacamptis) imata po 7 vrst. Rodova kukavice (Orchis) in murka (Nigritella) imata po 6 vrst. Rod naglavka (Cephalanthera) ima 3 vrste. Po 2 vrsti pri nas uspevata iz rodov kukovičnik (Gymnadenia), muhovnik (Listera), škrbica (Spirantes), vimenjak (Platanthera) in Neotinea. 16 rodov pa ima pri nas zastopano po 1 vrsto.

Posebej bi želel še omeniti KAMNIŠKO MURKO (Nigritella lithopolitanica), ki je v Sloveniji endemična! Se pravi, da uspeva le pri nas in nikjer drugje na svetu!

Opisal jo je botanik dr. Vlado Ravnik, raste pa na pobočju Krvavca. A murka ima svoje mesto tudi v slovenski narodno zabavni pesmi. O murki in drugih alpskih rastlinah poje ansambel Bratov Avsenik, naslov pesmi pa je 'Tam, kjer murke cveto':

Tam, kjer murke cveto
Tam, kjer ptički pojo v lepi Dragi
Tam, kjer encijan plav
Ves prešerno bahav nežno vabi
V to dolino zeleno me vleče tako kot v nobeno
V njej avrikelj prijazno pozdravlja me s srajčko rumeno ...

Orhideje si res zaslužijo posebno pozornost, skrb in zavest, saj nas razvajajo s svojo eksotično lepoto, kreativnostjo, nas nasmejijo in s svojo malenkostjo tudi pobožajo dušo.

A to avro poetičnosti dopolnjuje še pridih spolnosti.

Ime družine izvira iz grške besede za moška moda 'Orchis'. V antiki je napitek iz določene vrste gomoljev orhidej veljal za afrodizijak za moške. 

Bodite pozorni na naše kukavičnice na svojih sprehodih. Občudujte jih, širite zavest o njihovi lepoti, a hkrati tudi o čuvanju za bodoče generacije. Sečnja gozdov, gnojeni travniki, izsuševanje mokrišč so smrt za te krhke lepotice.

Lunini nasveti

V ponedeljek 30. maja ob 14. uri nastopi prazna luna. Tako, da po 2. juniju nastopi spet ugoden čas za presajanje, saj bo luna rasla. Pred tem bosta petek in sobota ugodna za plodovke. V nedeljo, ponedeljek in torek se posvetimo plodovkam. Sreda, četrtek in petek do 13.30 so dnevi za cvetnice. Petek popoldan in vikend pa bodo dnevi za listovke in presajanje. Ob luninih nasvetih upoštevajte še vremensko napoved.

Poletje je pred vrati in prve vroče dneve s hladnimi tuši (nevihte in toča) smo že doživeli. Tudi poletje bo po dolgoročnih napovedih zelo toplo in dolgo z možnostjo neviht. Če je le možno, zato poskrbite za namakanje in zaščito pred točo.