Prihaja poletje: za manj skrbi tokrat o okrasnicah, ki obožujejo vročino

Rastline na sončnih legah imajo tudi funkcijo absorbiranja toplote in z oddajanjem vlage v ozračje nam zrak tudi hladijo, v katerem se naše telo prijetno počuti v vročem poletju. Da pa boste imeli manj dela z oskrbo in zalivanjem oziroma boste imeli odličen in zadovoljiv rezultat vsakodnevnega truda z okrasnimi rastlinami, vam tokrat predstavljam izbor enoletnic, dvoletnic, trajnic in okrasnih grmov, ki ljubijo sonce in poletno vročino. 

Cvetoče enoletnice, ki ljubijo poletno sonce

Vsako pomlad se veselimo manjših ali večjih sadik že cvetočih sadik enoletnic, ki se po tem, ko jih posadimo v posode ali grede, bogato razrastejo in bogato cvetijo vse do jeseni. Najbolje in tudi trend je, da se te rastline ne sadijo posamično ali samo ena vrsta, temveč v skupine in poljubno različne kombinacije. Pazimo le, da imajo vse rastline rade sonce in podobne zahteve glede oskrbe. Enoletnice si med obdobji cvetenja vzamejo tudi malo pavze, da si naberejo moči za novi val cvetenja. Medtem ko ena rastlina 'počiva', se s svojim cvetenjem razbohoti druga. Odlične in hvaležne enoletnice za sonce so begonije.

Mnogo je sort, večje in manjše, vse pa cvetijo bogato in vse poletje. Med najbolj priljubljenimi in uporabnimi v zadnjih letih je sorta begonije ‘zmajeva krila’. Ker so te večje, je treba paziti le, da jih ne posadimo na vetrovne lege, ker jih ta rad polomi. Meni na Primorskem jih je eno leto polomila burja. Ja, burja včasih s svojimi močnimi sunki na Obali piha tudi poleti.

Okrasni mleček je čudovita nežna enoletnica z drobnimi belimi cvetki. Je sicer krhka, a v skupinskih zasaditvah se lepo obnese in če se malo polomi, se hitro obraste. Dobro prenese tudi kratkotrajno sušo. Prevešajoče enoletnice za na sonce so petunije, surfinije, zlati kovanec, okrasni krompir, moljevka, verbena, miljonski zvončki, dihondra itd.

Med grmičastimi in pokončnimi cvetočimi enoletnicami pa so za na sonce razne sorte kadulje, kozmeja, lantana, suha roža, tagetes ali žametnica, gazanije, cinije, gavra, pokončne pelargonije, angelonija ali poletna orhideja, streptokarp itd. Med ovijalkami, oziroma vzpenjalkami pa so to okrasni slak, pasijonka, solanum, dipladenija in mandevila. Pasijonka, dipladenija in mandevila so pogojno lahko tudi trajne, a je problem prezimovanje, ker jih moramo prenesti na svetlo, a ne pretoplo mesto. 

Dvoletnice, ki ljubijo sonce

To so okrasne rastline, ki jih najpogosteje gojimo na gredah in ne v posodah. To so turški nageljni in zajčki, ki so primerni tudi za rezanje in domače poletne šopke. Naj omenim, da zajčki so na Primorskem iz vrtov ‘pobegnili’ v naravno okolje. Ker ljubijo suha in sončna mesta, jih opazimo pogosto na suhozidih in kamnitih stenah. Naslednjič, ko boste v Piranu, le bodite pozorni tudi na rdeče, vijoličaste in rumene cvetove zajčkov na Piranskem obzidju in klifu. 

Cvetoče trajnice za sončne lege

Mnogo je tudi trajnic, ki so za trajne zasaditve na sočnih legah. Te sicer ne cvetijo vse poletje, ampak le v določenem obdobju poletja. Odvisno od rastline. A so okrasne v vsakem primeru. Poleg cvetja so okrasne kot strukturne in po listih, ki so različnih oblik in barv. Najpogostejše trajnice za sončne lege so rmani, perovskija, zajčje uho, ameriški slamnik, enodnevna lilija ali maslenica, trajne in drobnocvetne sončnice, rudbekije, hermelike ali sedumi, močvirski hibiskus, gailardija in okrasne trave.

Sem spadajo tudi dalije, ki imajo gomolje, a te gomolje moramo jeseni izkopati ter prezimiti do naslednje pomladi nekje notri v suhem in hladnem prostoru v zasipu. Ker nekatere zrastejo dokaj visoko, jih sadimo na lege, ki so zaščitene od vetra. Stebla dalij so krhka in jih veter rad polomi. So pa tudi odlične za rezanje in izdelavo domačih šopkov. 

Grmovnice, ki ljubijo sonce in vročino

Cvetoče grmovnice za sonce so metličevje, vrtnice, hibiskusi, spireja, budleja in bradatec. V to skupino sem uvrstil tudi vse bolj popularne mediteranske rastline, ki ji v okrasne in uporabne namene sadimo za poletje tudi v celinskem delu Slovenije. Nekatere lahko pustimo zunaj in jih samo zaščitimo pozimi pred hudim mrazom. Mnoge pa gojimo v posodah in jih pozimi prezimimo nekje notri na svetlem in hladnem mestu. To so razne sivke, žajblji, citrusi, granatno jabolko, oleander, bugenvilija ter aloje in agave, ki so bolj okrasne kot strukturne rastline in manj bo cvetju. Mediteranske okrasnice potrebujejo malo zalivanja, odcedno zemljo in veliko sonca, pa nas bodo razveselile tudi z lepimi, dišečimi in zanimivimi cvetovi. 

Kako je z oskrbo toploljubih okrasnih rastlin?

Bolj ali manj vse potrebujejo zalivanje v poletnem času. A ne pretiravamo. Predvsem mediteranske rastline pazimo, da ne zalivamo preveč. Moramo pa paziti, da je redno, ker v primeru suše se lahko cvetenje ustavi za določen čas. Izjema je trajni močvirski hibiskus, ki bo bogato cvetel in bo imel večje cvetove, če ga bomo izdatno zalivali. Tudi dognojevanje z gnojili za cvet je tu pomembno.

Ne gnojimo veliko z dušikom, ampak z gnojili, ki imajo več fosforja, kalija in bora ter preostalih mikroelementov. Pomembno je tudi, da imajo na voljo dovolj humusa in organske zemlje. Po potrebi lahko dodamo humus tudi večkrat med rastjo, če opazimo, da ga rastlina potrebuje. Odstranjevanje odcvetelih cvetov je zaželjeno. S tem skrbimo za higieno in spodbudimo tvorbo novih cvetov. Pozorno spremljajmo vremenske aktivnosti in pazimo, da naših okrasnih rastlin ne napadejo škodljivci in rastlinske bolezni. V primeru pojava pa primerno in naravi prijazno ukrepajmo.

Kaj nam veleva luna od 26. maja do 4. junija?

V tem tednu bomo 1. junija stopili v meteorološko poletje. Letos je bil maj glede na lansko leto bolj normalen po temperaturah, a nadpovprečen po padavinah. Na Primorskem pa zelo burjast. Vse to je vplivalo na naše aktivnosti v vrtu, da je letos malo zamika in rastline bolje prenašajo presajanje, ker ni prevroče. Ni jih potrebno veliko zalivati in lažje se ukoreninijo. Setve in saditve na prosto še lahko izvajamo, ker tudi v prvi polovici junija po dolgoročni napovedi vremenoslovcev ni pričakovati močnega vročinskega vala.

A pravo poletje in čas dopustov je blizu, zato posadimo in posejmo, kar še nameravamo čim prej. Vmes pa skrbimo za vse, kar že cveti in raste. Pregledujmo glede bolezni in škodljivcev ter po potrebi ukrepajmo. Ker se tudi že pojavljajo nevihte s točo, če imamo možnost, poskrbimo za postavitev mrež, ki bodo varovale naš pridelek pred poškodbami toče. Do 5. junija je tudi še ugoden čas za presajanje po luni. 

Ta konec tedna je ugoden za plodovke. Od ponedeljka do srede in četrtek zvečer je ugoden čas za korenovke. Petek do 17. ure je ugoden čas za cvetnice. Petek zvečer in naslednji vikend pa bo ugoden za listovke. V nedeljo ob 5. uri pa nastopi polna luna.