Sezona divjih špargljev je tukaj. Veste, zakaj, kako in koliko jih lahko naberemo?

Letos je sezona špargljev odlična. Zima je bila mila, tako da sem jih jaz ob morju nabiral že februarja. Dežja je bilo za njih ravno dovolj. Sicer dobro prenašajo sušo, a če je presuho, so mladi poganjki hitro trdi in ti niso tako okusni. Ker je zdaj še nekoliko hladneje, šparglji (kakor tudi druga vegetacija) zdaj rastejo počasneje. To pomeni, da bo sezona nabiranja malo daljša, kot če bi bilo toplo vreme. Torej, za prvomajske praznike jih bo očitno še dovolj. Tako da če bo lepo vreme konec aprila in v začetku maja, le skočite na obalo in si jih naberite. V Sloveniji divji špargelj uspeva na Obali, Krasu in v Vipavski dolini. V Italiji nam je najbližje okolica Trsta. Na Hrvaškem pa na področju celotne obale Jadrana po otokih in v zaledju Istre, Kvarnerja in Dalmacije.

Zakaj je dobro uživati šparglje ravno v spomladanskem času? 

Šparglji so znana in okusna sezonska hrana spomladi zaradi svojih zdravilnih in očiščevalnih učinkov na naše telo. Mladi poganjki imajo veliko vlaknin, antioksidantov, vitamina C in K, folne kisline, kalija in železa. Vse te sestavine ugodno vplivajo na razstrupljevanje in čiščenja telesa, prebavni sistem, imunski sistem, krvni sladkor in krvni tlak. Verjetno ste jih že kdaj jedli in ko ste šli na "malo potrebo", je vaš nos zaznal, da ima urin poseben in močan vonj. Naj vas to ne prestraši. To je dober znak, da delujejo šparglji na vaše telo hitro, očiščevalno in diuretično. Šparglji na naše telo delujejo tudi protivnetno in protirakavo, vendar so raziskave na tem področju še v teku.

Torej, kdaj je najboljši čas, da si telo očistimo vseh ostankov hrane in pijač, ki smo jih zaužili v veselem decembru, okoli božiča in novega leta, pustovanja in nazadnje velikonočne pojedine? Spomladi! In ravno z uživanjem divjih špargljev našemu telesu pomagamo svoje telo očistiti in pripraviti na prihajajoče poletje. 

Previdnost pri nabiranju špargljev ne bo odveč

Za nabiranje mladih in nežnih poganjkov divjih špargljev se ne odpravite v natikačih in brez rokavic, če ne želite na koncu imeti popraskanih rok ali zvitega gležnja. Zakaj? Špargelj je trajnica, kateri iz koreninskega sistema vsako leto spomladi odženejo mladi poganjki. Stari poganjki so bodeči in trnasti. Med temi starimi poganjki pa se potem dvigajo z rastjo mladi poganjki. Ko sežemo z roko, da odtrgamo mlade, nas bodo stari poganjki zbodli in popraskali. Jaz jih sicer z rokavicami ne nabiram, ker mi se potem rokavice zatikajo v trne in občutek pravilnega trganja imam boljši z golimi prsti. Imam pa zato popraskane roke.

Čeprav imam roke večkrat umazane, popraskane in popikane spomladi, pa me nekaj prask ne moti. Poleg tega, da so stari poganjki bodeči, pa raste v družbi robid in ostalih bodečih primorskih grmov. Ker pa dobro uspeva tudi med kamenjem in kraško področje je znano po kamniti krajini, zato le obujte dobre pohodniške čevlje, da vam ne spodrsne ali si zvijete gleženj na kamnitem področju. Pa ne pozabite na palico! Mladi poganjki so nizko, med listjem in v grmovju. Ko je že dovolj toplo pridejo na plano tudi kače in na Primorskem so najprej zunaj. Ko vidite poganjke špargljev, najprej okoli nekajkrat udarite s palico, da se morebitna kača umakne, preden jo opazite. Spomladi so tudi še zaspane in bolj počasne, zato hitre poteze proti poganjkom špargljev lahko kače vidijo kot napad na njih in se potem postavijo v bran. 

Kako pravilno trgamo mlade poganjke divjega šparglja?

Na to vas še posebej želim opozoriti, ker opažam, da mnogi nabirajo divje šparglje predolge. Ko primete mladi poganjek v roke, ga primite okoli 10 centimetrov pod vrhom poganjka. Potem ga upognite in na nekem mestu se sam zlomi. To je tudi pravo mesto, ker spodnji del poganjka je za uživanje že pretrd. In manjši stres je tako nabiranje za rastlino. Spodnji del poganjka pozneje požene stranske poganjke, ozeleni in tudi cveti. Nabiranje je podobno, kot če bi vršičkali. To gotovo poznate kot prakso za razraščanje in spodbujanje rasti stranskih poganjkov.

Opazil sem, da nekateri izpulijo cele mlade poganjke. To pa nikar prosim! Doma boste morali še enkrat odlomiti vsak poganjek in ločiti mehki del od trdega. Spodnji del pa se potem zavrže, kar je škoda. Rastlina bo v naravi pognala novi poganjek, a bo porabila več energije in dokler se novi poganjek razvije, bo tudi že pretoplo. Če pravilno trgate šparglje, potem doma ni potrebno še enkrat preveriti in čistiti trde dele. Tako prihranite sebi čas in rastlini energijo za rast novega poganjka.  

Kaj pa pravi zakon o količini nabiranja? 

Pravilnik o varstvu gozdov določa, da lahko vsak "rekreativni nabiralec" nabere za lastne potrebe največ 1 kilogram zelnatih rastlin na dan, kamor spadajo tudi divji šparglji. Ampak šparglji se ne uživajo v velikih količinah, tako da preden se nabere en kilogram, se porabi tudi preveč časa. In najbolje jih je uživati sveže samo v pomladnem času, ker s konzerviranjem ali zamrzovanjem divji šparglji izgubijo okus in zdravilne vsebnosti. 

Divji špargelj lahko gojite tudi na svojem vrtu

Res da ga je dovolj v naravi, a mnogi niste ravno na Krasu ali Primorskem doma. V zadnjih letih je zaradi klimatskih sprememb, ki se dogajajo, lažje in uspešno gojiti rastline, ki so značilne za obalni pas tudi v celinskem delu Slovenije. Glede zemlje ni zahteven, ni ga potrebno veliko zalivati niti gnojiti. Le sončno ali polsenčno, zavetno in odcedno mesto mu najdite v svojem vrtu. Pozimi pa v res hladnih dneh in spomladi v primeru zmrzali, le pazite, da ga zaščitite, da ne pozebe. Prenese zimske temperature nekje do -5 stopinj Celzija. Lahko ga gojite tudi v loncu. Pozimi ga imejte nekje na hladnem in svetlem mestu, da prezimi. 

Zanimivosti ...

Poleg divjega šparglja je istočasno in pogosto tudi na istih rastiščih še druga zdravilna in okusna mediteranska rastlina, ki ji pravimo BLJUŠČ. Strokovno ime Tamus communis. To je trajnica, ki ima v zemlji gomolj in vsako leto požene tudi do tri metre dolge enoletne poganjke. Je ovijalka in ima nežne srčaste liste. Je kot špargelj tudi zelo zdravilna in v mediteranski kuhinji cenjena rastlina. Tudi tu so uporabni mehki vrhnji deli poganjkov in se jih nabira kot divje šparglje. Jaz vedno nabiram in pripravljam za hrano divje šparglje in bljušč skupaj. Ali ste vedeli, da je špargelj tudi afrodizijak? Prav zaradi tega in ostalih zdravilnih lastnosti so šparglje cenili že v starem Egiptu, Grčiji in Rimu.  

Kaj nam veleva luna za dneve od 14. do 23. aprila? 

Ta teden po luni ni ugoden za presajanje. V četrtek, 20. aprila, nastopi mlaj oziroma prazna luna. Luna se po četrtku začne debeliti, a ugoden čas za presajanje nastopi šele naslednji torek, 25. aprila. Vreme je tudi aprilsko muhasto in letos hladni zrak še kar vztraja nad našimi kraji. Kakšnih napovedi za večjo otoplitev ni še na vidiku, pravijo vremenoslovci. To pomeni, da je rast vegetacije malo upočasnjena. To ni nič slabega, le zaradi nekaj v zadnjih letih toplih pomladi tega nismo več navajeni. Vsekakor dela na vrtu naj bodo v teku, kolikor nam dopuščata vreme in čas. Če sejete na prosto, potem priporočam, da se posevki po setvi pokrijejo s kopreno, da se zmanjša izgube toplote iz tal in semena prej vzklijejo. Rastline, ki ste jih pred kratkim presadili ali posadili, po potrebi zalijte. Spremljajte tudi pojav škodljivcev in bolezni na vaših rastlinah. Letos očitno zima še ni rekla zadnje, zato predvsem v višjih legah še zaščitite svoje rastline pred mrazom po potrebi tudi v naslednjih dneh. 
 

Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del