Vodni viri postajajo vedno manj zanesljivi. Se bo to zgodilo tudi pri nas?

Vodni viri bodo v prihodnosti zelo nestabilni, predvsem na območjih severne poloble, kjer se reke napajajo s taljenjem snega v gorah. V to kategorijo žal sodi tudi Slovenija. Razlog za to bodo višje temperature in posledično tanjša snežna odeja, ki bo seveda s poletnim taljenjem manj prispevala k stabilnosti rek.

Vodni pretok bo vedno bolj odvisen od občasnih deževnih epizod.

"Upravljalci vodooskrbe bodo odvisni od posameznih padavinskih dogodkov, namesto da bi štiri do šest mesecev vnaprej vedeli, kolikšno bo taljenje snega in pritekanje vode," je povedal Will Wieder, znanstvenik na ameriškem Nacionalnem centru za atmosferske raziskave. "Sistemi upravljanja z vodami v regijah s snegom temeljijo na predvidljivosti snežne odeje in odtekanja, a večji del te predvidljivosti bo s podnebnimi spremembami izginil."

Že zdaj se snežna odeja začne taliti prej, marsikje je manj obsežna. Proti koncu stoletja bo ta upad že zelo velik, v Skalnem gorovju je bo po ocenah kar za 80 odstotkov manj.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Glenda Ploegman (@ploegmanshot)

Spremembe v vodotokih bodo zelo verjetno sprožile verižno reakcijo v ekosistemih, ki so odvisni od stabilnega napajanja iz talečega snega. Predvsem bo več dni brez snega skupaj s podaljšano sezono rasti dodatno obremenilo vodne vire, povzročilo izsuševanje prsti in povečalo tveganje za nastanek požarov. 

Najhuje bodo prizadeti Skalno gorovje, kanadski del Arktike, severovzhodna Amerika in vzhodna Evropa.

Napovedi temeljijo na računalniških simulacijah odzivanja vodnih virov na različne pogoje. Najhujšemu scenariju se lahko izognemo le v primeru, da nam uspe zmanjšati emisije toplogrednih plinov.

Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del