Zelene strehe - nov modni hit, nova prihodnost ali sledenje ekologiji? Varčne in lepše od klasičnih

Trendi v hortikulturi in arhitekturi se usmerjajo k ekološko naravnanemu in trajnostnemu življenjskemu slogu ter vračanju k naravi. Zelene strehe so v današnjem času pravi hit, s katerim sovpadajo razvoj sodobnih materialov, ustrezne sistemske rešitve in pravilna izvedba. Ustvarimo jih lahko ne le na novogradnjah, ampak z malo dodatnimi stroški in kreativnostjo tudi ob obnovi obstoječih stavb. V mestih, kjer je skoraj vse zabetonirano, tlakovano ali asfaltirano, smo s tem naravi vzeli ogromne zelene površine in ustvarili betonsko džunglo. V ljudeh se vse bolj prebuja zavest, da je ravno v mestih vsak nov kvadratni meter zelene površine izredno dobrodošel. 

Zakaj je pametno, da na svojem domu ustvarimo zeleno streho? Razlogov je ogromno.

"Zelena streha podaljša življenjsko dobo strehe, zniža stroške in dvigne kakovost življenja pod njo."

Razlogi 'ZA' zeleno streho

Zelene strehe v mestih izboljšujejo mikroklimo. Vemo, da je poleti zaradi učinka pregrevanja v mestih do 5 °C višja temperatura, kot je na podeželju. Temperatura v vročih poletnih dneh je na površini klasične strehe do 50 °C višja, kot je na površini zelene strehe!

Izboljšajo kakovost zraka

Vegetacija zelenih streh zrak vlaži, hladi in ga čisti. Rastline zadržijo tudi to 85 % odstotkov prašnih delcev, vežejo nase CO2 iz zraka in ustvarjajo kisik. 1 m2 vegetacije zelene strehe  absorbira okoli 5 kg CO2 letno!

Zelene strehe so pomemben ekosistem ali zatočišče

Tja se vračajo in tam živijo mnoge živalske vrste. Predvsem žuželke in ptice. Vzdržuje se biotska diverziteta urbanega okolja.

Zelene strehe so naravni filter za deževnico

In ne samo to! Deževnica se zadrži v rastlinah in na gojišču. S tem se upočasni in zmanjša količina padavinskih voda, ki bi sicer samo hitro odtekle. Posledično se s tem zmanjšajo poplave in erozije. Deževnica, ki se zadrži na zeleni strehi, potem počasi hlapi in se tako vzdržuje vlažnost zraka v mestih. Rastline na zeleni strehi so sposobne tudi nevtralizirati kisli dež. 

Preprečujejo mehanske poškodbe kritine v neurjih s točo

Tudi če toča, veter ali močan dež rastline poškoduje, se te same obrastejo, a strešna konstrukcija je nepoškodovana. 

Ščitijo strešno konstrukcijo pred UV sevanjem

S tem se življenjska doba strešne konstrukcije kar podvoji! Potrebno je manj vzdrževalnih del in manjši so stroški vzdževanja.

Zelo znižajo temperaturno obremenitev strehe

Na klasičnih strehah znaša temperaturna razlika do 90°C, na zelenih strehah pa je ta razlika le 40°C, s čimer najmanj podvojimo življensko dobo hidroizolacijskih slojev.

Zelene strehe so odlična izolacija!

Z zeleno streho zmanjšamo pozimi porabo energije za ogrevanje, poleti pa za hlajenje objektov. Se pravi, zelene strehe so za energijsko varčnost objekta idealna izbira.

Zelene strehe zmanjšujejo hrup

S svojo naravno absorpcijo zvoka se močno izboljša tudi zvočna izolacija objekta. Posledično s tem konkretno prispevamo k manj hrupa v urbanih naseljih in industrijskih območjih. 

Zelena streha deluje naravno in pomirjajoče

Pogled na živo zeleno streho, ki čez leto spreminja izgled in barvo, deluje na ljudi pozitivno in sproščujoče. Klasične strehe delujejo trdo, monotono in niso nekaj kar bi z veseljem in zanimanjem opazovali.

Dostopne zelene strehe, ki povečajo urbano zeleno površino tudi izboljšajo udobje in uživanje stanovalcev in so primerna okolja za druženje, sestanke in rekreacijo. Na nekatere zelene strehe je možno vključiti tudi urbano vrtnarjenje; goji se lako zelenjavo, zelišča in cvetje, ki so za potrebe skupnosti ali posameznika. 

Kaj pa slabosti zelene strehe?

Slabosti so zanemarljive. Ena je, da so stroški namestitve malo večji. Osnovna konstrukcija mora biti okrepljena bolj kot pri klasični strehi, ker je večja obremenitev. A ker je ob pravilni in strokovni izvedbi življenjska doba zelene strehe daljša in potrebuje manj vzdrževanja, se večji strošek postavitve dolgoročno izkaže za prihranek. 

Druga slabost je, da je včasih treba kaj porezati in popleti. Pa zalivanje po potrebi v poletnem času. A za to izberemo primerne rastline, da nimamo z oskrbo veliko dela. Paziti moramo, da niso rastni pogoji na strehi predobri, ker se potem radi razrastejo pleveli, ki zatirajo rastline, katere smo namensko posadili. 

Glede na vrsto vegetacije in potrebno vzdrževanje imamo tri vrste zazelenitve zelenih streh

To so INTENZIVNA, POLINTEZIVNA in EKSTENZIVNA zazelenitev.

IINTENZIVNA zazelenitev mora imeti najmanj 40 – 50 cm debelo plast substrata. To so ravne strehe ali strehe z malim nagibom. Nosilnost konstrukcije mora biti primerna. Na te površine lahko sadimo manjša drevesa, grmovnice, trajnice in travo. Izbira rastlin je široka, a upoštevajmo, kako se bo končni videz vklopil v urbano ali naravno okolje. Upoštevati moramo tudi mikroklimatske in pokrajinske značilnosti. Na obali bomo, recimo, posadili mediteranske rastline in dišavnice.

"Na Gorenjskem bi jaz dal na intezivno zeleno streho male iglavce in grmovnice, ki dobro prenesejo sneg. Kot okras pa kako veliko skalo ali staro suho deblo."

Vzdrževanje je zahtevno in redno. Poskrbljeno mora biti za zadostno odvodnjavanje, po drugi strani pa v suhih obdobjih obvezno zalivanje. Redno izvajamo tudi košnjo trave. To so predvsem strehe velikih javnih objektov, kjer se izvajajo javna ali poslovna druženja in rekreacija. Tudi strešni vrtovi spadajo v to vrsto zelenih streh. Če imamo to možnost, si lahko sami ustvarimo svoj sanjski kotiček na svoji strehi. 

POLINTEZIVNA zazelenitev potrebuje od 15 do 25 cm rastnega substrata. Tipični primer polintezivne zelene strehe je angleški strešni travnik. Oskrba je zahtevna. Zalivanje, redna košnja, gnojenje, prezračevanje in pletje so redna opravila skozi vse leto. Lahko pa na polintenzivne zelene strehe sadimo še nižje okrasne trave, zelnate rastline, trajnice in nizke ali plazeče grmovnice. Seveda je potrebna dovolj močna podkonstrukcija in površina je načeloma ravna ali z malim nagibom.

EKSTENZIVNA zazelenitev je najbolj preprosta in samooskrbna zasaditev za mnogo let. To si lahko sami naredimo kar na nadstrešku za avto, na vrtni lopi, čebelnjaku ali garaži. Debelina substrata je 3 - 8 cm. Rastline, ki jih tu sadimo, so mahovi, travniško zelnate rastline, sočnice, gomoljnice, zeli. Humolice (Sedum) in netreski (Sempervivum) so najpogostejše rastline za to vrsto zazelenitve. Lahko se jih nabavi kar v zaplatah, podobno kot tepih trave za travnik, ki ga samo položimno na površino. Površina teh zelenih streh je nepohodna, ravna ali poševna streha. Oskrba je minimalna. Zalivanje izjemoma predvsem pri poševnih strehah v daljšem sušnem obdobju. Gnojenje ni potrebno. Pri zeleni strehi z naklonom večjim od 9° mortamo poskrbeti za protizdrsno plast ali mrežo, ki varuje substrat pred izpiranjem.

Omenim naj še BIOTSKO ozelenitev zelene strehe

To je izbor vegetacije, ki je avtohtona in samorasla v okolju, kjer izvajamo ozelenitev zelene strehe. Recimo trave in mahovi, ki so samorasli v okolici objekta, kjer želimo zeleno streho čimbolj povezati z naravnim okoljem z izborom divjih rastlin.

Kaj pa izvedba? Je zapleteno, a vgradnja je enostavna

Na spletu je nekaj videozapisov za 'naredi si sam' zeleno streho. Če si spreten z orodjem, znaš opraviti statični pregled, zagotoviti tehnično ustrezno kostrukcijo in poznaš rastline, potem ja. Zelena streha terja dober predhodni razmislek in načrt. Zato je v večini primerov prav, da se načrt in izvedbo prepusti strokovnjakom – arhitektom in vrtnarjem.

"Arhitekt bo vašo zeleno streho lepo povezal z integracijo objekta v njegovo zeleno okolico. Vrtnar pa bo izbral prave rastline in jih tudi pravilno posadil v primeren substrat."

Na objektih v brežini in lepem naravnem okolju se danes lahko arhitekturno izvedejo enostavne ali kreativne in estetske zelene strehe, ki se zelo dobro vklopijo v obdajajočo naravo.

Kakšna je tehnična ozelenitev zelene strehe?

Na podkonstrukcijsko površino, ki je dovolj močna in hidroizolirana, gredo 4 sloji sistema izvedbe zelene strehe. Za spodnji sloj položimo protikoreninsko membrano, na katero se položi drenažni sloj. Pesek, glinopor ali glineni drobir. Na to položimo večnamenski negorljivi sloj iz naravnih mineralnih vlaken, ki je rastna podlaga in zbiralnik vode hkrati. Na to pa položimo vegetacijsko preprogo iz nestreskov in humolic ali rastline po naši izbiri, ki so primerne za ozelenitev streh.

Pod rastline damo še tanko plast surove zemlje s peskom ter malo humusa, ki je hrana za štartno rast rastlin in dobro vraščanje v površino. V primeru poševne površine zelene strehe pa moramo poskrbeti še za protizdrsno plast. Primer: prek celotne strešne površine napnemo mrežo z majhnimi odprtinami. Rastline bodo čez mežo lahko rastle. Tako bodo skupaj s svojim koreninskim sistemom in mrežo preprečevale izpiranje zemlje z dežjem. Potem zelene strehe dobro prenašajo tudi veter.

Zelene strehe so naša prihodnost

Predvsem zaradi njihove večstranske uporabnosti ter pomena za biodiverziteto in ekosistem, zaradi sožitja z naravo in izboljšanja kvalitete našega bivanja bo zelenih streh po svetu čedalje več.

Tudi zakonsko se stvari že urejajo in norme o ozelenitvi streh mestnih in poslovnih stavb so že predpisane. Zelene strehe so v nekaterih delih Evrope že uzakonjene na vseh novogradnjah.

Tako je v Nemčiji delež zelenih streh kar 14-odstoten. Tudi pri nas že obstajajo lokalne regulacije glede zazelenitve streh – v Ljubljani je potrebno zazeleniti strehe pri večjih objektih z ravnimi površinami. Eko sklad za izvedbo zelene strehe ponuja kredit s subvencionirano obrestno mero.

Tudi čedalje več posameznikov in vrtičkarjev si na svojih domovih ali posestvih ureja strešne vrtove in zelene strehe. A ne samo strehe, tudi stene so lahko vrtovi! O tem bo članek naslednji teden, ko bom pisal o vertikalnih vrtovih. 

Kaj luna sporoča našim rastlinam od 24. junija do 3. julija?

21. junija smo ob poletnem solsticiju stopili še v koledarsko poletje z vročinskim valom in poletnimi nevihtami v notranjosti. Na obali je letos kar suho in vroče, tako da je zalivanje že skoraj vsakdanje opravilo. Marsikje se je in se še bo ob nevihtah pojavljala tudi toča.

Zato po vsaki ujmi priporočam temeljit pregled rastlin na vrtu, terasi ali balkonu.

Tudi razvoj bolezni in pojav škodljivcev spremljajte in po potrebi ukrepajte. V glavnem pa uživajte začetek poletja! Ne pustite, da vam kakšna uš ali plesniv list pokvari voljo in užitek pri vrtnarjenju. To je vse del naravnega ciklusa.

Po luni bo ta konec tedna dober za korenovke. Ponedeljek in torek dopoldne za plodovke. Torek popoldne, sreda in četrtek za cvetnice. Petek, začetek julija bo za listovke, sobota dopoldan za korenovke. Sobota popoldne in nedelja pa za plodovke. V sredo, 29. 6. ob 5. uri nastopi prazna luna in po tem luna začne spet rasti. To pomeni, da so od srede naprej spet ugodni dnevi za presajanje po luni. A ker je poletje in je za rastline letošnja vročina že obremenitev, če ni nujno, ne presajajte. Počakajte do jeseni, ko bodo ugodnejše temperature. 

Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del