Nasveti za obrezovanje in nego vrtnic - za vsak letni čas

Žlahtnitelji se že stoletja ukvarjajo s križanjem in tako ustvarjajo čudovite nove sorte vtnic. Ni leta, da se na svetovnem trgu ne bi pojavilo nekaj novih čudovitih sort. Nekatere cene izredno redkih sadik sort vrtnic letijo v nebo. A to je tema za strastne zbiratelje. K oskrbi vrtnic spada poletno gnojenje, redno odstranjevanje plevela in okopavanje, morebitna zaščita pred boleznimi in škodljivci ter zalivanje. O jesenski oskrbi in pripravi za prezimovanje vrtnic bom pisal jeseni.

Poletno rezanje vzpodbuja k ponovnemu cvetenju

Poletni rez vrtnic je predvsem odstranjevanje odcvetelih cvetov, kar jih vzpodbudi k ponovnemu cvetenju. Razen vrtnic, ki cvetijo enkrat letno, s poletnim rezom tega ne bomo dosegli. A gre tu še za rez morebitnih obolelih poganjkov in listov, ter poganjke, ki so v odmiranju ali odvečni. Vrtnice so razdeljene v nekaj skupin.

Delimo jih na:

• hibridne čajevke,
• mnogocvetnice (Poliante) in šopkarice (Floribunde),
• pokrovne vrtnice, popenjavke in
• rožne grme.

Vsaka skupina vrtnic ima svoj način poletnega reza. Treba je upoštevati, kako se posamezna vrtnica razrašča in kako želimo, da raste. Seveda ne gre tu za rez, da iz čajevke vzgojimo popenjavko, ampak opazujemo vsak grm posebej. Gledamo, kako izraščajo mladi poganjki. Skrbimo, da je notranjost zračna, ker če je pregosta, se poganjki pretegnejo in je velika verjetnost za razvoj bolezni in napad škodljivcev, kar vodi posledično k slabemu razvoju cvetov. Vrtnice pravzaprav gojimo zaradi njihovih čudovitih cvetov.

Katere so najbolj priljubljene vrtnice za rezano cvetje?

Hibridne čajevke so pokončni grmi z velikimi in pravilno oblikovanimi cvetovi. So tudi med najbolj priljubljenimi vrtnicami za rezano cvetje. Cvetijo vse leto, zato poleti redno odstranjujemo odvcetele cvetove, da poženejo novi cvetoči poganjki in nam redno cvetijo.

Čajevke spadajo med bolj zahtevne in občutljive vrtnice. Poleti čajevke obrezujemo tako, da ima grm pravilno razporeditev zdravih vej. Ko imamo vrtnice že nekaj let, se nam občutek za pravilen rez razvije sam od sebe. Za vrtnice velja pravilo, da če jih režemo nižje, bolj rastejo in manj cvetijo, kot če jih puščamo malo višje. Na Primorskem mi čajevke cvetijo spomladi in jeseni. Poleti so zaradi vročine, tudi če jih zalivam, v neki poletni fazi mirovanja, dokler se ne pojavi jesensko deževje in ne mine poletna vročina. Če je zima mila, pa cvetijo tudi pozimi. V kontinentalnem delu cvetijo od pomladi do zime, pozimi pa mirujejo.

Mnogocvetnice (Poliante) in šopkarice (Floribunde) imajo, kot pove že ime, cvetove v socvetjih oziroma šopih. Cvetovi so lahko podobni čajevkam, a so manjši, zato pa jih je več. Ali pa imajo enostavne cvetove, kot jih ima divji šipek. Tu so veje grma tanjše in jih je več kot pri čajevkah. Obstajajo visoke in nizke sorte mnogocvetnic in šopkaric. Tudi te vrtnice cvetijo vse poletje. Redno režemo kar cela odcvetela socvetja do zalistja, kjer niso pognali cvetovi. Če se nam zdi, da je grm pregost, izrežemo tudi nekaj šibkih ali starejših poganjkov po občutku, ki ga dobimo z leti obrezovanja vrtnic.

Pokrovne vrtnice rastejo bolj v širino kot višino

Cvetovi so tu še manjši kot pri mnogocvetnicah, a številčnejši. Obstajajo sorte z enostavnimi ali polnjenimi cvetovi. Uporabljamo jih za pokrivanje brežin, gred in škarp, oziroma podpornih zidov. Manjše sorte pokrovnih vrtnic so zelo priljubljene in lepo uspevajo tudi v posodah. Tu je poleten rez kar zamuden, a z rednim odstranjevanjem odcvetelih cvetov nam cvetijo večkat v letu.

Grmi se razvijajo pritlehno in poganjajo bolj goste veje kot zgoraj naštete čajevke, mnogocvetnice in šopkarice. Zato je zaradi večje gostote večja možnost razvoja bolezni in napada škodljivcev. Tudi pri njih ob rednem letnem rezu odcvetelih cvetov izrezujemo še poškodovane, bolne in starejše veje. Mlade poganjke pa po potrebi malo prikrajšamo.

Popenjavke so skupina vrtnic plezalk in vzpenjalk

Plezalke imajo tanjša in upogljiva stebla, iz katerih poganjajo velike skupine manjših cvetov. Se bogato razraščajo in večina sort popenjavk cveti le enkrat v sezoni. Tem odcvetele cvetove ni potrebno rezati po cvetenju, ampak v poletnem času skrbimo za krajšanje predolgih poganjkov, izrezujemo suhe, bolne in poškodovane veje in del starega lesa, da poženejo mladi poganjki, ki so v naslednjem letu osnova za poganjanje cvetov.

Vzpenjalke imajo močnejše veje in cvetovi so lahko blizu velikosti hibridnih čajevk ali v šopih kot pri mnogocvetnih vrtnicah. Med vzpenjalke spadajo tudi vzpenjave vrtnice z enostavnimi, šipkom podobnimi cvetovi. Tu po cvetenju poleti izrežemo poganjke z odcvetelimi cvetovi, kar jih vspodbudi k ponovnem močnejšemu cvetenju konec poletja. Poskrbimo tudi, da jih privežemo na oporo, da jih poletne vremenske nevihte ne polomijo in poškodujejo.

"Starega lesa ne izrezujemo preveč, ker vzpenjalke cvetijo na letošnjih poganjkih, ki izraščajo iz dvo ali večletnega lesa, oziroma vej."

Rožni grmi so divji šipek, starejše sorte vrtnic in novejše sorte vrtnic, ki se razraščajo kot prost grm. Grmi teh vrtnic in šipkov zrastejo od enega do več kot treh metrov visoko. Načeloma cvetijo le enkrat letno, in sicer spomladi, novejše sorte rožnih grmov pa cvetijo vse leto. Cvetovi šipkov so enostavni ali pa veliki polnjeni, ki spominjajo na cvet potonike. Poletnega reza odcvetelih cvetov tu ne opravljamo. Saj so jeseni in pozimi prav plodovi, večji ali manjši šipki, glavni dekorativni element grma.

V poletnem času izrezujemo le suhe in poškodovane veje. Prav zaradi dekorativnih cvetov spomladi in poleti, jeseni pa zaradi spremembe barv listov in šipkov pozimi jih sadimo samostojno ali v skupine. Potrebujejo namreč tudi dovolj prostora okoli sebe. Rožni grmi potrebujejo namreč dovolj svetlobe in zračnosti za lepo, zdravo rast in bogato cvetenje.

K poletnem rezu vrtnic spada tudi izrezovanje divjakov

Žlahtne sorte vrtnic so cepljene na osnovi, ki je pravzaprav šipek. In pogosto iz te osnove iz zemlje na območju korenin poženejo t. i. divjaki.

Te divjake je treba odrezati pri osnovi, da ne črpajo hrane žlatnemu delu vrtnice. Moramo celo malo odkopati zemljo, da pridemo do točke izraščanja divjaka iz koreninskega debla. Na ta način se divjakov znebimo. Če ga samo odrežemo tik nad zemljo, bo čez čas pognalo še več divjakov.

Vrtnice slovijo po svojih čudovitih cvetovih, a imajo bodečo stran

To so njihovi ostri in bodeči trni po steblih. Zato pri opravljanju poletnega in drugih rezov vrtnic vedno uporabljajmo prave, močne rokavice in kvalitetne škarje. Želim vam posredovati vse informacije in seznam materialov, ki so pomembni za izvajanje pravilnega reza vrtnic. Poleg rokavic in škarij pri oskrbi vrtnic potrebujete še motiko in zalivalko.

Kako gnojimo vrtnice?

Poletno gnojenje vrtnic opravimo po prvem cvetenju vrtnic z gnojili, ki vsebujejo veliko kalija. Najbolje kar hkrati z obrezovanjem. Priporočam, da gnojite pred dežjem, da deževnica takoj raztopi gnojilo. Vrtnice potrebujejo za rast in razvoj lepih cvetov veliko hranil, a ne pretiravati. Teh hranil ne moremo dodati na zalogo samo z enim gnojenjem, ker bi se višek gnojila, ki ga vrtnica ne porabi, izpral ali izhlapel.

Vrtnice gnojimo trikrat v letu. Spomladi, v začetku poletja in jeseni. 

Spomladi dodajamo mineralna in organska dušična gnojila za hitro rast. Za poletno gnojenje uporabimo gnojila z veliko vsebnostjo kalija in le malo dušika. Jeseni pa uporabimo mineralna organska gnojila brez dušika, ker dušik spodbuja rast in če vrtnice rastejo jeseni, je pozimi večja nevarnost pozebe.

Jaz in mnogi, ki imate vrtnice v svojem vrtu, pozimi k osnovi grma nasujemo dobro preperel hlevski gnoj. Ta 'greje' tla in vrtnico malo ščiti pred pozebo. Do spomladi se gnoj razgradi v organski humus in ga ob prvem okopavanju samo pomešamo z zemljo. Humus je potreben v območju korenin, saj nase veže minerale iz gnojil, ko vrtnice dognojujemo med letom. Tako se ne spirajo v globino in so rastlini na voljo blizu koreninskega sistema.

Redno okopavanje in pletenje vrtnic

Vrtnice imajo rade čista tla okoli sebe. To je pomembno za njihovo rast, da plevel ne porablja gnojil, ki so namenjena vrtnici. Plevel je tudi pogost prinašalec bolezni in dom za škodljivce vrtnic. Zemlja ne sme biti zaskorjena, ampak okoli grma rahla, zato okopavamo po vsakem močnem poletnem deževju.

V veliko pomoč nam bo, če okoli grmov ali po vsej gredi poskrbimo za organsko zastirko iz lubja, kokosovih vlaken, lesnih sekancev ali slame. Nasujemo okoli 5 cm debelo plast zastirke, ki poskrbi, da so tla pod njo rahla, onemogoča rast plevela, izguba vode z izhlapevanjem pa je veliko manjša. 

Ne pozabite zalivati vrtnic!

Najbolj na Primorskem in Krasu redno, na Gorenjskem in drugih pokrajinah pa po potrebi, če nastopi suša. V vrtnih centrih in pri profesionalnih vrtnarjih se da kupiti sodoben namakalni sistem s samodejnim zalivanjem, ki se ga programira in senzorji sami določijo dnevno količino vode, ustrezno vremenskemu stanju. Pri tem je tudi največji izkoristek in majhna poraba vode. Če tega nimamo, je najboljše zalivanje s postano vodo in z zalivalko. Zalivamo jih v sušnem obdobju dva do trikrat na teden.

Ena zalivalka z 10 litri je dovolj za 2 povprečno velika grma vrtnic, da se zemlja napoji do globine 50 cm. Količino vode pač po občutku določimo za vsak grm, odvisno od njegove velikosti. V primeru zastirke zalivamo manj in redkeje. To je dovolj za nekaj dni. Pazimo, da zalivamo le po tleh in ne po listih, ker so mokri listi v vročini idealni za razvoj glivičnih bolezni. Vrtnic ne zalivajte z vodo iz vodovodnega omrežja, saj je ta voda prehladna. Z močnim curkom pa se tla tudi zbijejo in težko zalivamo tako, da ne zmočimo listov, kar ni dobro.

Pred boleznimi in škodljivci jih moramo varovati vse poletje!

Vrtnice redno pregledujemo in spremljamo vremenske pojave, da vemo, kaj se lahko od bolezni in škodljivcev pojavi. O naravnih pripravkih za zaščito tudi vrtnic sem pisal pred kratkim. Ker so vrtnice dokaj občutljive, jih lahko z naravnimi pripravki preventivno škropimo vsakih nekaj dni tudi v poletnem času.

"Sicer pa ob pojavu bolezni ali škodljivcev zavijte v rastlinsko lekarno in izberite nekaj od naravi in žuželkam neškodljivih pripravkov."

Predvsem pa, ukrepajte pravočasno, kajti močan napad škodljivcev ali bolezni lahko prizadane vrtnice za več let ali celo vodi do propada. V zadnjih letih je na tržišču tudi vse več sort vrtnic, ki so odporne na glivične bolezni. 

Poglejmo še v nebo, kaj nam priporoča polna luna!

Po t. i. torkovi "jagodni" super luni zdaj luna spet pada, kar ni primeren čas za presajanje. Naše rastline so zdaj v rasti, cvetenju in razvoju plodov. Zato v prihajajočih poletnih dneh poskrbite za nego rastlin in kar je zelo prijetno, pobiranje prvih pridelkov.

Spremljamo razvoj morebitnih bolezni ali napade škodljivcev. Zalivamo, če je vroče in suho nekaj dni. V primeru močnega dežja, vetra ali celo toče poskrbimo za poškodovane rastline. Mogoče katere vrtnine in cvetnice potrebujejo dodatno gnojenje, okopavanje, privezovanje, obrezovanje ali škropljenje. Predvsem pa živite s svojim vrtom in se v njem družite s svojimi najbližjimi in najdražjimi!