Naravni pripravki za zaščito rastlin pred boleznimi in škodljivci

Naravni škodljivci niso škodljivci. To so pač bitja, ki so jim naše rastline zgolj vir hrane. So del naravnega ciklusa. Je pa njihovo hranjenje in bivanje na naših rastlinah v navzkrižju z našimi željami in smo jih poimenovali škodljivci.

Jaz jih raje imenujem priskledniki. Te živalce so pomemben del narave in niso naš smrtni sovražnik. V bistvu jih z naravno zaščito ne ubijamo, ampak odganjamo.

To je naše dejanje, ki je spoštljivo do živali, okolja, naših rastlin in nas. S svojo prisotnostjo bolezni in škodljivci pokvarijo videz in zmanjšajo pridelek. Da pa naš trud, znoj in žulji ne bodo zaman, lahko že predhodno poskrbimo za zaščito pred škodljivci in boleznimi - na naraven način.

In kako se lotimo tega?

Mnogi že poznate mnoge metode in recepte, kako se to dela. Saj imamo Slovenci že dolgo tradicijo naravnih pripravkov za rastline. Vsak vrtičkar ve, da z namakanjem kopriv 24 ur dobimo škropivo proti listnim ušem. Če pa namakamo dlje, dobimo naravno gnojilo za naše rastline.

Kot zase pripravljamo čaj, je nekaj zelišč, ki jih kuhamo, primernih tudi za naravno zaščito rastlin pred boleznimi in škodljivci.

Koristni so še določeni artikli iz naše kuhinje. Soda bikarbona, jabolčni kis in mleko s primerno recepturo uporabimo za zaščito naših rastlin. 

Kako pripravimo pripravke za škropljenje iz zelišč?

ZELIŠČNA PREVRELKA, ZELIŠČNA BROZGA, HLADNI IZVLEČEK, ČAJ in ZELIŠČNI EKSTRAKT so načini za pripravo rastlinskih pripravkov. 

ZELIŠČNA PREVRELKA: izbrana zelišča namočimo v večjo posodo in postavimo na topel prostor. Vsak dan premešamo. Pripravek je narejen, ko se zmes neha peniti in rastline potonejo na dno. Vsebino potem precedimo in tekočino uporabimo za škropljenje. Pripravek lahko tudi shranimo za mesec ali dva, če ga damo v temne posode, na temno in hladno mesto. 

ZELIŠČNA BROZGA: pri nas najbolj poznana metoda, a je malo manj učinkovita kot prevrelka. Zelišča namakamo 24 ur, potem kuhamo 30 minut na počasnem ognju, ohladimo in precedimo. Pripravek ne moremo hraniti dolgo, le kak dan ali dva. Zato ga ne moremo pripraviti na zalogo kot prevrelko. 

HLADNI IZVLEČEK: zelišča namočimo v hladno vodo, postavimo za 24 ali 48 ur na hladno, ker se tekočina ne sme peniti. Potem precedimo in tekočino uporabimo. 

ČAJ: suha ali sveža zelišča prelijemo z vrelo vodo in pustimo stati nekaj časa. Ko se ohladi, precedimo in čaj uporabimo za škropljenje. 

ZELIŠČNI EKSTRAKT: ni najbolj pogosta metoda, kajti ni najbolj preprosta ter terja več časa in razmišljanja. A ljudje imamo radi izzive in mogoče koga spodbudim k pripravi.

Zelišča sesekljamo na drobno, jih prelijemo s hladno vodo, da so pokrita in nekaj časa pustimo stati. Dobro je vsake toliko premešati, da se čim več aktivne snovi iz zelišč sprosti v tekočino. Potem precedimo in prevremo.

Ko se ohladi, ekstrakt shranimo v temnih posodah, na temno in hladno mesto (najbolje kar v hladilniku). Tako nam je na razpolago nekaj mesecev. Zeliščni ekstrakt je koncentrat, ki ga ne smemo uporabiti neposredno za škropljenje, ampak ga moramo pred uporabo primerno razredčiti. Najpogosteje 1:10. Se pravi 1 dcl ekstrakta na liter vode, ali liter ekstrakta na 10 litrov vode. 

POMEMBNO!

Vsem pripravkom ob škropljenju dodamo kapljico detergenta ali mila. Tako se pripravek lažje prime na rastlino in je posledično boljši učinek škropiva. Rastlini pa v zelo mali količini ne bo škodoval.

Najprej sem opisal in pojasnil pripravo pripravkov, zdaj pa poglejmo po abecednem redu, katera so primerna zelišča, katere pripravke iz njih lahko naredimo in proti čemu delujejo. 

BEZEG: najboljša je prevrelka iz suhih ali svežih listov. Z nerazredčenim pripravkom škropimo rastline proti raznim glivičnim boleznim. Primeren je tudi za odganjanje voluharjev in krtov. Pripravek vlivamo v njihove rove tako dolgo, dokler jih ne preženemo. Proti polžem pa lahko uporabimo liste kot zastirko. Tako kot krte in voluharje tudi polže odganja vonj bezga.

ČEBULA: prevrelka, brozga ali čaj so pravi pripravki za zatiranje raznih glivičnih bolezni, uši in rastlinske muhe.

ČESEN: s pripravkom brozge ali čaja zatiramo predvsem pepelaste plesni. Čaj naj pred uporabo stoji kar nekaj ur, da česen izloči čim več aktivne snovi. 

HREN: liste uporabimo za pripravo prevrelke ali čaja. S tem potrem škropimo proti moniliji, beli in sivi plesni. 

KAMILICA: čaj ali hladni izvleček iz suhih ali svežih kamilic sta učinkovita pripravka proti različnim glivičnim in bakterijskim boleznim. Tudi za razkuževanje semena je kamilica odlična. 

KOPRIVA: brozga iz nadzemnih delov kopriv je primerna za zatiranje vseh vrst listnih uši na naših rastlinah.

NAVADNI VRATIČ: prevrelka, brozga ali hladni izvleček iz listov, stebel in cvetov vratiča uporabimo za zatiranje rje in plesni na naših rastlinah. Odganja škodljivce na jagodah in malinah, listnega zavijača in pršice. 

NJIVSKA PRESLICA: prevrelka, brozga ali hladni izvleček so primerni pripravki za zaščito pred pepelasto plesnijo, padavico sadik, odganja pa tudi pršice in listne uši. A te pripravke  še dodatno razredčimo v razmerju 1:3. 

ORLOVA PRAPROT: prevrelka ali brozga iz svežih ali suhih listov sta odlična pripravka proti ušem in kaparju. Deluje tudi proti rji. Kot zastirka pa orlova praprot odganja polže. 

PARADIŽNIK: prav ste prebrali! Ne samo, da njega škropimo, ampak njegovi listi so uporabni za pripravo brozge ali hladnega izvlečka za druge rastline. Naše rastline potem škropimo s tem proti moniliji ali po poškodbi toče. Spodbuja celjenje ran na rastlinah. Na zelju pa odganja njegove škodljivce. 

PELIN: hladni izvleček iz suhih ali svežih listov je pripravek, ki deluje proti rji, odganja pa listne uši, pršice, gosenice in mravlje. 

RABARBARA: peclje uporabimo mi, ostali del lista, pa je odličen za pripravo čaja za zaščito drugih rastlin na našem vrtu. Deluje kot naravni insekticid proti ušem, gosenicam ter čebulni, porovi in korenovi muhi.

RMAN: hladni izvleček ali ekstrakt sta primerna za zatiranje raznih glivičnih bolezni, predvsem plesnivke. Odganja tudi razne škodljivce.

ŽAJBELJ: Salvia officinalis je kraljica zdravilnih rastlin! Ne samo za ljudi, ampak tudi za naše rastline ga zelo priporočam! Pripravimo brozgo ali čaj. Deluje proti vsem glivičnim in bakterijskih boleznim. Zelo primeren pripravek proti padavici sadik in za razkuževanje semena. Odganja kapusovo muho in hržico. Pazimo le, da ga ne uporabljamo prepogosto, ker s tem odganjamo tudi koristne žuželke. 

To so izbrana zelišča. Zdaj pa si poglejmo še, kaj in kako je uporabnega iz naše kuhinje. 

Uporabni pripravki, ki jih imamo v kuhinji

JABOLČNI KIS: 3 žlice 5-odstotnega jabolčnega kisa zmešamo s 3 l vode. Tudi tu dodamo kapljico detergenta za boljšo oprijemljivost. Pripravek deluje proti listni pegavosti. Priporočam za škropljenje vrtnic, katere rada napada pegavost.

MLEKO ali SIROTKA: razredčimo v razmerju 1:1 in s tem pripravkom škropimo rastline. Ima širok spekter delovanja. Deluje proti glivam plesnivkam, vsem vrstam pegavosti in rastlinskim virozam. Zato je mleko zelo primerno za škropljenje kumar in vrtnic. To so že naše babice delale, kot se spomnim. 

SODA BIKARBONA: pripravek za škropljenje pripravimo tako, da zmešamo 1 žlico sode bikarbone, 3,5 žlice rastlinskega olja in 4 l tople vode. Ne smemo pozabiti na koncu dodati kapljico ali dve detergenta za oprijemljivost. Deluje proti vsem glivičnim boleznim. Predvsem pepelasti in pravi plesni. 

Na boj proti škodljivcem blagodejno vplivajo tudi zelišča in dišavnice

Naravni pripravki so le eden od naravi prijaznih ukrepov za bogat in zdrav pridelek ter lep videz naših okrasnih rastlin. O dobrih sosedih in hotelu za žuželke sem že pisal, kar tudi veliko pripomore k temu. Tu pa dodajmo še upoštevanje kolobarja, pravilno dognojevanje, zalivanje in ddrugo oskrbo rastlin.

Imejmo veliko aromatičnih zelišč v našem vrtu, saj ta s svojim vonjem odganjajo škodljivce. Mnoga od naštetih zelišč imajo močan vonj, ki ga zaznamo tudi mi. Rman, vratič, pelin, kamilica. Tudi dišavnice spadajo sem. Bazilika, meta, melisa so zelo dobre in koristne aromatične rastline za mešane posevke.

Ne pozabite na MEHANSKO zatiranje!

Ko opazimo pojav uši ali drugih škodljivcev, jih lastnoročno poskusimo odstraniti. Lahko uporabimo rokavice, a jaz osebno ne, saj je občutek, ko pazimo na rastlino z golimi rokami, da je ne polomimo in poškodujemo, dosti boljši. Z rokavicami smo hitro pregrobi in potem sami naredimo škodo.

Tudi če nekaj uši ostane, to ni nič narobe. Imajo vsaj pikapolonice kaj za jesti.

Te radi vidimo na vrtu. Predvsem otroci se jih razveselijo. Paziti je treba le, da njihova prisotnost ne preseže praga škodljivosti. To pomeni, da se toliko razmnožijo, da se zmanjša količina in kakovost pridelka. Ali da preveč izčrpavajo okrasne rastline, ki s tem izgubijo vizualno lepoto, zaradi katere jih vzgajamo.

Kdaj škropiti?

Naravni pripravki so priporočljivi za škropljenje pred pojavom bolezni ali škodljivca. Preventivno, torej. Tako preprečujejo, ne pa zdravijo, kar je bolje za rastline. To sem omenil na začetku. Dobro je redno škropiti, in sicer ob času, ko se v naravi pojavijo določene bolezni ali škodljivci. Škropimo vsakih nekaj dni, predvsem pa po dežju ali nevihtah, ker se takrat pripravek spere.

Večja vlažnost in toplota sta ugodna za širjenje bolezni in škodljivcev. In to je ravno zdajšnji čas pozne pomladi in zgodnjega poletja. S temi pripravki lako škropimo rastline in tudi po tleh. Ne bo nič škodilo drugim insektom, niti čebelam, zato lahko škropimo tudi po cvetovih. A pazimo, da ne pride do ožigov.

Zato ne škropimo v močnem soncu, ampak zjutraj, zvečer ali v oblačnem vremenu. Pripravek naj bo dovolj razredčen.

Če pa že moramo v trgovino in kupiti kakšno močnejše škropivo, ker sta se katera bolezen ali škodljivec preveč razpasla po naših rastlinah, je na tržišču v zadnjem času dovolj bio in eko škropiv, ki so našim rastlinam, naravi in nam prijazna, pa vseeno dobro delujejo. 

Tako, zdaj pa takoj preglejte vaše rastline na balkonu, terasi, vrtu ali polju, da vidite, če so zdrave in kar pojdite v naravo po zelišča, da pripravite pripravke za preventivno škropljenje svojih rastlin! Pa za svoje zdravje si tudi skuhajte kakšen čaj!

Kaj nam priporoča luna za začetek meteorološkega poletja?

Luna spet raste in ves teden je primeren za presajanje. Tudi prijetno se je ohladilo, čeprav le za kratek čas. A se je vsaj zemlja napojila in bodo rastline naslednje tople dni lažje prenesle kot tiste vroče majske dni, ko je bila ponekod že rahla suša. Predvsem na Primorskem. Marsikje je padala tudi toča. Zato je treba pregledati in oskrbeti poškodovane rastline. Tudi druga oskrba je zdaj potrebna.

Vezanje, odstranjevanje plevela, nameščanje opore, okopavanje, dognojevanje.

Priporočam, da pred večjo vročino tudi poskrbite za zastirko, če to še niste storili. Ta konec tedna je po luni primeren za listavke, od nedelje popoldan do torka bo luna sijala za plod. Od srede pa vse do sobote bodo dnevi za list. Naslednji vikend pa cvet, a le sobota in nedelja popoldan.