Aromalandija in kraljestvo jedilne sivke - vse o njeni uporabnosti

Radi jo sadimo posamično, v skupine ali pa kombiniramo z drugimi okrasnimi rastlinami na našem vrtu. Poseben čar pa so veliki nasadi, oziroma plantaže sivke. Na obali in Krasu je v zadnjih letih vzniknilo kar nekaj polj sivke in te lokacije so tudi turistične atrakcije. Še posebej zdaj, ko se odpre na milijone cvetkov, ki polja obarvajo v značilno vijolično barvo in na njih mrgoli čebel, metuljev, čmrljev in drugih živalic, ki obožujejo to prekrasno rastlino.

"Od nekdaj sem sanjal in želel imeti polje sivke!"

Ta želja se mi je v zadnjih letih uresničila! Na Obali imam polje z okoli 1200 grmi prave sivke – Lavandula angustifolia. Na tržišču je sicer za okrasne namene veliko vrst in sort sivke. Vse imajo značilen vonj, le drugačna socvetja in različne barve: belo in različne odtenke vijolične ali roza.

Sivka je polgrm

Ni ne trajnica, ne grm. Nekaj vmes. To pomeni, da spodnji del z leti oleseni, a ostane nizka. Oleseneli deli pa z leti izgubijo sposobnost obraščanja. To moramo upoštevati pri rezanju sivke. Na vrtu se v skupinskih zasaditvah s trajnicami zelo dobro obnese. Sivka rabi svoj prostor, ker obožuje sonce in zračnost. Zato je ne sadimo pregosto in pazimo, katere rastline sadimo poleg nje.

Najbolje se počuti ob visoko cvetočih trajnicah (voljčji bob, slezenovec, ostrožnik, baklasta lilija, humolica), ki imajo spodnji del ozek, ne gosto obraščen in ko odcvetijo, dobi sivka dovolj svetlobe in zraka od zgoraj. Nikakor pa ne spada pod drevesa in blizu visokih grmov.

Kaj vse sivka potrebuje za uspešno rast in bogato cvetenje?

Priporočam vam, da v vrtnih centrih in vrtnarijah izberete tiste sadike sivke, ki so vzgojene v Sloveniji. Prilagojene so našem podnebju, zato lažje prenašajo presajanje in mraz ter preživijo tudi v hladnih kontinentalnih področjih. Uvožene sadike so vzgojene v rastlinjakih, ob pomoči rastnih hormonov in gnojil. Ko te sadike posadimo v naše zunanje okolje, je to za njih šok in potrebujejo veliko časa, da se prilagodijo, lahko izgubijo lep videz, pogosto pa tudi propadejo.

Sivke je najbolje saditi jeseni ali spomladi

Sadike iz lončkov, pri čemer pazimo, da ne razpade koreninska gruda, načeloma lahko sadimo kadarkoli, le poleti poskrbimo, da jih potem malo zalivamo. Sivka ima raje bolj revno, apneno, nevtralno in odcedno zemljo. Če imamo težka, kisla in mokra tla, jih moramo pred sajenjem pripraviti.

"Izkopljemo večjo jamo, premera vsaj 40 cm in 50 cm globoko. Na dno nasujemo plast manšega kamenja in grobega peska. To služi kot drenaža za odtok vode."

Zemlja za to jamo naj bo zmes vrtne zemlje, malo komposta in grobega peska.

Gnojil sivka ob sajenju ne potrebuje!

Pomembno je, da ima dovolj svetlobe. Močno sonce ji ne škodi. Zato je priljubljena za vzgojo na balkonih in terasah, ker ne potrebuje preveč zalivanja. Če jo sadimo v okrasnih loncih in koritih, poskrbimo za dobro odcednost. A poleti jo vseeno moramo dovolj zalivati, da se ne izsušijo korenine. Če je posajena v zemlji, si korenine že najdejo dovolj vode v globini, da preživijo vroče poletje.

Sivko obrezujemo večkrat letno

Najprej po cvetenju obrežemo ostanke cvetov. Drugi rez opravimo v drugi polovici avgusta ali v začetku septembra, da se do zime zacelijo rane in se rastlina lepo obraste. Lahko jo obrezujete tudi spomladi, a takrat gre pri sivki bolj za 'kozmetični rez' morebitnih poškodovanih poganjkov od zime ali za ustvarjanje želene oblike grma. Obrezujemo le zgornji del, kjer so listi in vedno jih moramo nekaj pustiti. 

Zalivanje sivke na vrtu ni potrebno

Gojene sivke v posodah in koritih pa je v vročih poletnih dneh potrebno, a ne smejo stati v vodi. V koritih priporočam, da proti izhlapevanju vode poskrbite za zastirko in polijte tudi posode, kajti ko so tople in pregrete od sonca, pospešujejo izhlapevanje vode. Manjšo sušo sivke prenesejo. 

Sivko lahko preprosto razmnožujemo s podtaknjenci

Najbolje v začetku jeseni ali spomladi, ko se tudi obrezuje. Nekaj centimetrov dolgim poganjkom, ki so delno oleseneli, na spodnjem delu obrežete liste in jih podtaknete v primeren substrat. Substrat naj bo mešanica vrtne zemlje, drobnega peska in mivke z malo humusa. Liste na podtaknjencih ne cufajte, saj s tem poškodujete steblo in se podtaknjenci težje primejo.

Koreninice podtaknjenec požene iz mesta, kjer izrašča list. Dobro jih je tudi podtikati v skupine. Se pravi več potaknjencev v en lonček, korito, ali pa kar na gredo. Jaz jih sadim kar v dvignjene grede. Tako je poskrbljeno tudi za odcednost odvečne vode. Podtaknjenci se lažje primejo, če so na svetlem mestu, a ne na direktnem soncu. Direktno sonce sivkam paše na končnem rastnem mestu. Skrbimo, da je substrat redno vlažen, ne sme pa biti premoker. Ne sme stati v vodi. 

Škodljivcev pravzaprav nima!

Ker je sivka zelo aromatična rastlina, to žuželkam ne ustreza. Nasprotno! V vrtu je dobrodošla, da škodljivce odganja od drugih rastlin!

"Odganja celo komarje, zato jo v poletnem času imejmo nekje blizu, jo večkrat pobožajmo, da se sprostijo vonjave sivke v zrak."

Tudi mi bomo tako dobili pomirjajoči val aromaterapije v svoje nosne 'brbončice'. Niti bolezni je ne napadajo, če je posajena pravilno. V pregostih grmih ali nasadih se rada pojavi plesen, a s primerno rezjo lahko hitro rešimo ta problem in rastlin ni treba škropiti. Z rezanjem odmrlih in spodnjih poganjkov poskrbimo, da je notranjost grma zračna in osvetljena. 

Prezimovanje

Na Obali, v Slovenski Istri in na Krasu s tem nimamo problema. Prav tako v večjih mestih (Ljubljana, Celje, Maribor, Novo Mesto) zaradi toplejše mikroklime ni več tak problem. Če jo imamo posajeno v posodah, jo je treba v suhih zimah malo zaliti s toplo vodo, da rastline ne doživijo t. i. 'fiziološke suše'. To pomeni, da je voda, ki v substratu zmrzne za dlje časa, sivki nedostopna. Se pravi, da je isto, kot da je zemlja suha. Z zalivanjem s toplo vodo to preprečimo.

"Zalivamo le po zemlji in v najtoplejšem delu dneva!"

V višjih in hladnejših predelih Slovenije lahko grme pokrijemo s smrečjem, da jih zaščitimo pred mrazom in da jih sneg ne polomi.

Sivka je mnogostransko uporabna rastlina

Nekaj razlogov sem že omenil zgoraj, sedaj pa poglejmo, za kaj je še koristna sivka. Posušene cvetove v vrečicah uporabljamo za odganjanje moljev v omarah.

Tudi za dišeče in sproščajoče mešanice ali potpuri je sivka ena od glavnih sestavin. Iz suhih cvetov sivke si lahko sami izdelamo dišeče milo. Če pa imamo na vrtu pravo sivko Lavandula angustifolia, jo lahko uporabimo za konzumacijo.

"Iz suhih cvetov si lahko skuhamo pomirjajoči čaj, dodamo jih v testo domačih piškotov."

Če imate možnost vzgojiti več grmov, iz cvetov skuhajte tudi izredno okusen sirup. Tega bodo zelo veseli otroci. V vročih poletnih dneh je sivkin sok z ledom meni najljubša osvežitev!

Za odrasle lahko naredite liker. A okrasne sorte za to niso primerne, le prava sivka. Sivka odlično tudi celi rane in blaži pike.

"Ko vas kaj piči, samo podrgnite z nekaj svežimi listi po ranjenem mestu in bo takoj bolje."

Tudi eterično olje sivke lahko uporabite za to. Iz svojih sivk verjetno ne boste izdelovali eteričnega olja in hidrolata. Za to je potrebno imeti celo polje sivke.

A če poznate sivko, veste da je uporaba eteričnega olja in hidrolata v kozmetiki, aromaterapiji in zdravstvu zelo velika.

Vonj sivke pomirja

Blagodejno vpliva na naše počutje in pomlaja, celi rane in še in še. Zato je pogost dodatek masažnih olj, šamponov, krem za telo, krem za po sončenju, kopeli, parfumov in dišav za prostore. Tudi v čistilih se jo lahko uporabi, saj deluje dezinfekcijsko. Vsakomur priporočam, naj ima nekje posajeno vsaj eno.

"A kot sobna rastlina se sivka ne obnese. Uspevala vam bo le zunaj. Niti pod nastreškom ji ne paše najbolj. Potrebuje sonce in veter. Tako bo lepo rasla, cvetela in dišala vsako leto!"

In kaj nam veleva luna za teden od 10. do 20. junija?

V torek, 14. 6. bo prazna luna. S presajanjem zaključimo najkasneje do srede do 13. ure. Marsikje v Sloveniji smo utrpeli škodo zaradi neurij s točo in vetrom. Poskrbimo za oskrbo rastlin po teh neprilikah. Tudi vroče je že in predvsem na Primorskem poskrbite za zalivanje. Ta vikend bo po luni dober predvsem za cvet. Ponedeljek in torek za list.

V času prazne lune si vzemite počitek, ker takrat po luni ni primeren čas za delo z rastlinami. (Mnogi imamo v tem času tako ali tako več dela sami s sabo.) Po prazni luni, v sredo popoldan, nastopi čas za plod do petka. Petek in sobota bosta dobra za koren, nedelja pa za cvet. Naj vam vse, kar imate posajeno, lepo raste, cveti in plodi!

Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del