Oskrbnik zapuščenih živali Jurij Juhant: ʺEdina stvar, ki nas gor drži, so zlati podporniki in humorʺ

Tokrat smo črto pod leto 2022 potegnili z Jurijem Juhantom iz Zavetišča Horjul, verjetno enim najbolj poznanih oskrbnikov. Na družabnim omrežjih svoje sledilce dan za dnem razveseljuje s simpatičnimi vložki, njihove objave niso tako črne, kot smo jih bili vajeni od zavetišč. Pa vendarle tudi za njimi ni nič manj naporno leto. 

Kakšno leto je za vami?

Nobeno leto ni enako. Mislili smo, da bo letošnje bolj podobno lanskemu, ampak imamo spet opravka s celim kupom zavrženih mačjih mladičev in tudi odraslih mačk. Da ne govorim o tem, da se je stanje na področju psov spet poslabšalo.

 ʺTega nismo pričakovali, na žalost pa se je to zgodilo.ʺ  

Del tega je še posledica koronskega obdobja. Imamo celo kopico klicev ljudi, predvsem starejših, ki so si omislili psa, zdaj pa mu niso več kos. Veliko je takih, ki nam povedo, da so jim obljubili mlajše in manjše pse, ki pa so v letu in pol zelo zrasli in presegli želenih od 7 do 10 kilogramov. Kličejo, da so ti psi danes težki od 25 do 45 kilogramov, hiperaktivni, neobvladljivi, da je eden od zakoncev v bolnišnici, da se je zgodila kakšna nesreča ali pa preprosto, da za žival ne morejo več poskrbeti.

Potem imamo še 'koronske' pse v mladih družinah. Življenje se je vrnilo v stare tirnice, otroci so šli nazaj v šole, starši v službe, pes pa je doma, sam. Da ne naštevam primerov pri muckih, kjer je vse super in fino in fajn – dokler so stari mesec, dva in tri. Potem pa muc enkrat zraste in kar naenkrat ni več tako luštkan, majčken in cartljiv.

V katerem delu leta pa imate največ dela, kdaj k vam pride največ živali?

Trend je vedno isti - ko mačke začnejo kotiti. Od maja število mačk samo narašča. Vse skupaj je abnormalno, še vedno jih sprejemamo. Mačke so letos začele prezgodaj kotiti, zadnja kotitev pa je prepozna. Še vedno prihajajo mladiči in s prvim pravim mrazom jih bo še več.

 ʺTakrat se mačkam sesuje imunski sistem in ljudje nas bodo klicali, da jim pred vhodom ležijo bolne mačke.ʺ  

To je najhujši čas, v oskrbo jih dobimo ogromno, in to v zares slabem stanju. Pri psih pa je največji naval dva ali tri mesece po tem, ko začnejo psice kotiti. Pa poleti je vedno povečano število zavrnjenih in zapuščenih živali. Pa tudi izgubljenih, predvsem tistih, ki so v varstvu. Poleti se precej ukvarjamo s pobeglimi lastniškimi psi, ki jih vračamo. S posledicami pirotehnike se pa tako ali tako srečujemo vsako leto konec decembra in v začetku januarja.  

Po čem si boste leto 2022 najbolj zapomnili?  

Po nevarnem odlovu psov, za katere predvidevamo, da jih namerno spušča italijanski državljan. Zadeve so v fazi preiskave, to je naš sum. Gre za pastirske pse velike rasti, ki so karakterno neugodni, zato teh odlovov ne bomo pozabili.  

Pa najbolj svetel trenutek iz zavetišča, ki pogreje in se ga radi spominjate?  

Svetel trenutek je vedno, ko uspeš nekoga rešiti pred smrtjo. Nekoga, ki je bil že na poti v drugi svet, pa smo ga uspeli obdržati pri življenju in spraviti nazaj. Sploh pri mačkah. Bolj kot je mačka karakterno čudovita in prijazna, v večji agoniji pride do nas. Vedno znova čutim krivico, da tako zlato bitje prestaja take muke. 

 ʺKo te gleda in cvili in mijavka, si rečeš, 'dajmo vse naredit, dokler in kakor je smiselno.' Potem živiš zanjo, se trudiš, jo gledaš zvečer in ponoči in če se stanje izboljšuje, si najbolj srečen na svetu.ʺ  

To je psihično utrujajoče. Ne gre za eno ali dve mački, nove kar prihajajo in prihajajo. In potem, ko je mačka zdrava in na voljo za nov dom, dobiš grozeče klice nekoga, ki hoče 'rešiti' točno to mačko. V vprašalniku pa vidiš, da je pet njegovih preteklih mačk izginilo neznano kam. Takrat si misliš: 'Potegnili smo jo smrti iz riti in zdaj jo bomo dali človeku, pri katerem lahko že jutri konča pod kolesi avtomobila?'  

Česa bi si najbolj želeli v novem letu?  

Želimo si zdravja in da se situacija umiri, samo to. Ker je malo preveč naporno. Pa da bi ljudje znali pogledati malo širšo sliko. Včasih je že ogromno to, da pokličeš za sterilizacijo in kastracijo prej - pred prvim, drugim ali tretjim leglom.  

Kako pa so videti prazniki v Zavetišču Horjul, pri horjulčkih?  

Tako, da smo z enim ušesom in očesom vseskozi na službenem telefonu. Ko se začnejo prazniki, se začnejo klici, ki ne ponehajo tja v januar. Ljudje iščejo pse in mačke, ki bi jih podarili za darila (kasneje pa postanejo odveč), zaradi petard bo spet v stiski ogromno živali. Zadnjih deset dni starega leta in še cel teden novega leta je vedno ista zgodba. Ves čas smo na terenu.  

Kaj vas motivira, da vztrajate?

Edina stvar, ki nas gor drži, je to, da imamo humor in zlate podpornike. Takrat, ko rečemo, da je najhujše, se naši podporniki vedno odzovejo. To je edina stvar, ki nam sploh omogoča, da lahko delamo tako, kot je treba. Brez zlatih podpornikov naših horjulčkov bi že zdavnaj dvignili roke.         

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol