J. Z. | 11. 9. 2022, 21:34

Žabe in krastače pogosto končajo pod avtomobilskimi gumami. Kako jim pomagajo na Notranjskem?

Notranjski regijski park/fotomontaža

Dvoživke se vsako jesen in pomlad ob največjem presihajočem jezeru v Sloveniji selijo - pozimi se odpravijo na Slivnico, kjer prezimujejo, spomladi pa na Cerkniško jezero, kjer se razmnožujejo. A njihova populacija upada, ker pri tem prečkajo izjemno obremenjeno cesto. 

Na Notranjskem se vsako pomlad in jesen ob deževnih dnevih ob cesti med Grahovim in Bločcami zberejo posamezniki, ki dvoživke prenašajo v vedrih čez cesto, da ne bi končale pod avtomobilskimi gumami. Zato so se pristojni pri prenovi te ceste odločili, da postavijo prehode, ki so namenjeni bolj varni spomladanski selitvi dvoživk preko te prometno izjemno obremenjene ceste.

V času ponovne selitve slivniških krastač, rjavih žab, urhov in pupkov s Slivnice bodo zato v Notranjskem regijskem parku spremljali, kako ugodno bodo ti predori vplivali na količino povoženih dvoživk

Presihajoče Cerkniško jezero je mokrišče, ki predstavlja življenjsko pomemben habitat za številne vrste organizmov. Za prehajanje med gozdom in mokriščem nekatere vrste opravijo spomladansko in jesensko selitev, pri tem pa morajo običajno prečkati ceste.

Ker na večini cestnih odsekov ni ustrezno zagotovljenega varnega prehoda, se življenje številnih tam konča. Območja zgostitve mest povozov, zaradi številčne seleče se populacije dvoživk, imenujejo črne točke. Ob veliki prometni obremenitvi lahko to vodi v lokalna izumrtja dvoživk, kar močno oslabi ekosisteme.

Notranjski regijski park

Intenziteta selitev dvoživk je različna skozi leto. Glavnina selitve je od začetka marca do konca aprila, ko se selijo vse vrste dvoživk, so sporočili z Notranjskega regijskega parka. Pričetek selitve je med leti lahko različen, saj se prične, ko je nočna temperatura okoli 5 stopinj Celzija. Nekatere vrste sicer s selitvijo pričnejo že v februarju (rjave žabe), nekatere pa nadaljujejo tudi po tem obdobju (zelena krastača, hribski urh), vendar se te na obravnavnih črnih točkah zelo redko pojavljajo.

Za zmanjševanje smrtnosti v prometu obstajajo različne rešitve, ki vključujejo prostovoljske akcije prenašanj dvoživk in postavitev začasnih usmerjevalnih ograj, zaprtje manjših lokalnih cest, kot eden najbolj trajnih ukrepov pa je postavitev stalnih prehodov in ograj za prehajanje dvoživk pod cestami. Prvi metri takšne ograje se gradijo tudi na območju regijskega parka v okviru rekonstrukcije regionalne ceste Grahovo–Bločice.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord