3. 7. 2022, 18:55

Te papige imajo nekaj skupnega s človeškimi malčki

Profimedia

Morda jokajo, žvižgajo, vriskajo ali preklinjajo? Nič od tega. Poslušajte posnetek in se prepričajte na lastna ušesa.

Že tisočletja vemo, da imajo nekatere papige neverjetne glasovne spretnosti. Ne le, da se odlično sporazumevajo med sabo, poleg tega znajo oponašati oglašanje drugih vrst, tudi človeka. A raziskovalci iz Teksasa in Venezuele so opazili - ali bolje rečeno, slišali - nekaj, česar ni slišal še nihče.

Prvič na svetu so posneli čebljanje mladih papig.

Čebljanje je pomembna faza v razvoju govora pri človeku in oglašanje mladih papig mu je presenetljivo podobno. Prepričani so, da gre za naraven razvoj, saj so papige spremljali v divjini. 

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Márcia Freire (@mfcriancasespeciais)

Nič čudnega se jim ne zdi, da so to odkrili šele zdaj, saj mlade papige živijo v drevesnih duplinah, kjer jih lahko poslušajo le starši, bratci in sestrice. Tudi sami so ga odkrili povsem po naključju, med delom na dolgoročni študiji, ki poteka vse od leta 1988 in v katero je vključenih več kot 10.000 zelenih vrabčjih papagajev v rezervatu Masaguaral v Venezueli.

V okviru študije so izdelali posebna PVC gnezda, opremljena z avdio in video snemalniki. Ugotovili so, da mladički čebljajo predvsem, kadar so sami ali kadar njihovi bratje in sestre spijo.

Veliko zvokov je bilo naključnih, a včasih so razbrali posnemanje staršev in drugih živali iz okolice. Čebljanje se je začelo pri starosti 21 dni.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Leilani (@leilanidavenberry)

Ker so predhodne raziskave pokazale, da stresni hormoni pri človeških mladičih pospešijo razvoj čebljanja, so polovici malih papig v hrano dodali majhno količino stresnega hormona kortikosterona in ta skupina je res začela čebljati skoraj dvakrat toliko kot običajno.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by PikoTheParrotlet (@piko.the.parrotlet)

Iz tega sklepajo, da so stresni hormoni močno povezani s tistimi deli možganov, ki so odgovorni za učenje govora.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord